http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/RSS.ashxDanfoss Group Global PagesMon, 13 Oct 2008 08:54:48 +0200http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=1http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=1MAKING MODERN LIVING POSSIBLE Jørgen star 60 let Menjava straže Na poti do zlata Boj proti CO2 28 10 15 16 Global Danfoss 3 /08 • A Stakeholder Publication Slovenian edition2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=2http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=2Global Danfoss October 2008 Stran 4 Mesto, ki se je ponovno pojavilo Danfossovi razvojni inženirji sodelujejo z nekdanjimi ruskimi strokovnjaki za atomsko orožje. Stran 11 Menjava straže 4 11 20 22 Global Danfoss 1. oktober 2008 je bil za Danfoss zgodovinski dan. Po 12 letih na predsedniškem stolčku je Jørgen M. Clausen odstopil in prepustil mesto Nielsu B. Christiansenu. Na generalni skupščini prihodnje leto bo Jørgen M. Clausen prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora. Stran 20 Družina Hansen ogreva z gorivnimi celicami Danfoss je na poti k pomembnemu mejniku pri ogrevanju gospodinjstev z manjšim izpuhom CO2. Stran 22 Danfoss praznoval obletnico Published by Danfoss A/S Total number printed: 27,770 Address: Danfoss A/S, L24-212 DK-6430 Nordborg globaldanfoss@danfoss.com Responsible: Ole Daugbjerg Editor: Niels Chr. Larsen Prepress: Christa Hartmann Photographer: Glenn Simonsen Print: Laursen Grafisk A/S Published in Danish, English, French, Spanish, Polish, Slovenian, German, Chinese, Slovakian and Russian. Printed with vegetable colours on environmentally approved paper. Reproduction only by permission of the Editor and always with acknowledgement to Global Danfoss2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=3http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=3Leader Veter piha Izvršni podpredsednik in COO Kim Fausing – ali bomo postavili vetrobrane ali zgradili vetrnice? Poročila o svetovnem gospodarstvu so mračna. V ZDA vlada drugorazredna hipotekarna kriza, rast v EU se je upočasnila, številna podjetja so morala popraviti svoje plane navzdol. Tudi v Danfossu se moramo zavedati, da naši letni rezultati niso tako obetavni, kot smo pričakovali, čeprav se večina naših poslov še vedno širi bistveno bolj kot pri naših tekmecih. Z največjimi izzivi se trenutno spopadamo na področju kompresorjev, na katerem čutimo posledice zmanjšanja stanovanjske gradnje v ZDA in upočasnitve prodaje bele tehnike v EU. Tudi na področju toplotnih črpalk čutimo pritiske, vendar na obeh področjih pospešeno pripravljamo nove strategije. Na srečo je naša prednost v tem, da je naše podjetje globalno. Naš položaj je trden zaradi stalnega vlaganja v trge, kjer je rast največja: na Kitajskem, na Bližnjem Vzhodu, v Južni Ameriki, Indiji in predvsem v Rusiji, kjer trenutno doživljamo največjo rast. To pa ne spremeni dejstva, da čutimo veter sprememb in spet se zastavlja večno vprašanje – kot pravi star kitajski rek - ali naj v težkih časih zgradimo vetrobrane ali postavimo vetrnice. Nedvomno moramo zviti jadra. Ne smemo pa se skriti v zavetje in skreniti s poti. EBIT 10 še vedno ostaja naš neomajni cilj, čeprav ga bomo dosegli le z velikim trudom. Zdaj je čas, ko moramo ostati trdni in vztrajni, sodelovati moramo, biti močni in pripravljeni na boj. Še naprej moramo vlagati v trge, ki se bodo v prihodnosti razvijali, in se posvečati strateško pomembnim razvojnim projektom, s katerimi bomo ustvarjali vrednost za svoje kupce. Iz izkušenj vemo, da je to najboljši način prilagajanja gospodarskim gibanjem. Poleg tega je izrednega pomena, da še bolj pospešimo programe Danfossovega poslovnega sistema v proizvodnji, nabavi in prodaji, ker pomembno pozitivno vplivajo na naš končni rezultat. Na pravi poti smo. Če pogledamo gibanje Danfossove neto prodaje in dobička v zadnjih 20 letih, lahko vidimo, da je imel upad neto prodaje vedno močan negativen vpliv na dobiček. To je bilo posledica tega, da se nismo dovolj dobro prilagajali spremembam na trgu. Vendar zdaj ni tako. Razvoj v zadnjih letih dokazuje, da so naši procesi postali bolj učinkoviti in da se naše skupine pravočasno odzivajo, tako da je naša stopnja neto dobička (EBIT) ves čas stabilna, ne glede na to, da naša neto prodaja trenutno nekoliko upada. To je izredno pozitivno – in dokazuje, da smo na pravi poti. Vemo, da se bo veter nekega dne obrnil – in takrat bomo na to pripravljeni. 32008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=4http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=4L E I S V I K POJA ajl ni t 1 o p o 199 ivp enik 1946 do prto, v t s leta je za znan r so žje. Od naprej i lahko e j k ab ov, . Še oro e i Sar tomsko ljevidih stop – d o orožj ž e l i k v a j s m i a e s o ih z atom e t sk nje z v Ru oko ijali sovj a običajn dovolje njaki za b o l l v G v n dobi ssu. roko niti i ra z nost ni bilo anfoss je danji st v Danfo k a ji mest Global D kako ne inženir , i a m m tod al o te zvojni č a poro ujejo z r l e sod O T O S N E V O M N O JE P O SA  ROV2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=5http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=552008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=6http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=6Focus: Russia Besedilo in fotografija: Niels Chr. Larsen N a začetku projekta je bil Asbjørn Vonsild – tehnološki vodja v Automatic Controls v Koldingu na Danskem – nekoliko napet. Srečal se je z znanstveniki, ki so sodelovali pri razvoju najbolj izpopolnjenega orožja na svetu. Ali jih bo sploh zanimalo sodelovanje pri razvoju novega elektromagnetnega ventila za hladilne omare v veleblagovnicah? Tudi jezik je predstavljal problem. Najbolj izkušeni med Rusi – mož s 40 leti izkušenj v raziskovanju magnetnih polj – ne govori angleško. Kako se bodo sploh sporazumevali? Toda pomisleki so kmalu izpuhteli – ko se je izkazalo, da je projekt obsegal tudi nekaj vprašanj – na primer kako regulirati pogon – na katere tudi Rusi še niso imeli odgovora. In jezikovne pregrade? Na prvem sestanku se je Hans Kurt Petersen – dolgoletni razvojni inženir v AC – nekaj ur pogovarjal s strokovnjakom za magnetna polja Vitalijem Sobjaninim z risbami, grafikoni in formulami. »Mislim, da sta se celo uspela pošaliti na račun količnika trenja,«, se spominja Asbjørn Vonsild, vodja projekta. Po štirih letih so poleti na majhni prireditvi v Moskvi končno potrdili, da je Danfoss kot prvo dansko podjetje začel sodelovanje s skupino raziskovalcev v Ruskem znanstveno raziskovalnem inštitutu za eksperimentalno fiziko, VNIIEF, s sedežem v Sarovu, do koder je iz Moskve celo noč vožnje z vlakom proti vzhodu. To je bil prvi korak Danfossovega sodelovanja z organizacijo, katere korenine segajo v vrhunec obdobja hladne vojne, ko so znanstveniki v ZDA in v Rusiji tekmovali, kdo bo razvil največje in najbolj uničujoče bombe – in do časa po razpadu Sovjetske zveze, ko so državni uslužbenci zaman čakali na izplačilo plač in ko je bilo potrebno preprečiti, da bi teroristi in takoimenovane ”malopridne države” premamili strokovnjake za orožje. Toda o tem kasneje. Vrnimo se najprej v leto 1946 in si oglejmo ozadje projekta atomskega orožja v Sarovu. Osamljen kraj v gozdovih Leto dni je minilo od konca II. svetovne vojne. Ko so Američani odvrgli dve atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, so dokazali, da imajo močno orožje, kakršnega dotlej še ni bilo. Stalin je ukazal začetek razvoja sovjetskega programa atomskega orožja. Odločili so se, da bodo program izvajali v Sarovu, starodavnem mestu s samostanom ob sotočju rek Sarovka in Satis. Tako je Sarov za naslednjih 45 let izginil z zemljevidov. Najprej so ga imenovali s šifro Arzamas-75, kar je pomenilo, da je 75 km oddaljen od kraja Arzamas. Pozneje so ga preimenovali v Arzamas-16, verjetno zato, ker je prvotno ime preveč natančno razkrivalo položaj kraja. Skozi desetletja je raslo odlično okolje za razvoj, v katerem je delovalo več Nobelovih nagrajencev, med katerimi je bil tudi Andrej Saharov. Tu so izdelali prvo rusko atomsko bombo in jo preizkusili leta 1949. Sledila ji je vodikova bomba in mnoge druge uničujoče bombe, ki danes ena poleg druge mirno ležijo v muzeju v Sarovu. Bombe so v Sarovu razvili iz nič. Delavci pri stružnicah so izdelovali potrebne dele. Sčasoma je nastalo mesto s skoraj 90.000 prebivalci, od katerih je 20.000 raziskovalcev atomskega orožja. Takrat je bil Sarov privilegirano območje. V mestu je bilo dovolj hrane in drugih potrebščin, v njem so bile najboljše šole za otroke raziskovalcev in druge državljane. Toda to se je spremenilo v 80. letih, ko je na oblast prišel Gorbačov. Omejil je finančna sredstva in ko je Sovjetska zveza razpadla, sta se v mestu razširila kriminal in brezposelnost.  62008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=7http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=7Facts Raziskovalci prejemajo plačilo preko individualnih računov. Tako ISTC zagotovi, da denar pride v prave roke. Konstantin Mihejev in Vitalij Sobjanin vodita skupino petih tehnikov. Rusi prihajajo Vitalij Sobjanin and Konstantin Mihejev sta odraščala v Sarovu, kjer so razvili prvo sovjetsko atomsko orožje. Zdaj skupaj vodita Danfossov projekt. Šestdesetletni Vitalij Sobjanin je sodeloval z mnogimi zelo pomembnimi strokovnjaki, ki so razvijali atomsko orožje za Ruski zvezni nuklearni center VNIIEF, med drugim tudi s Zuckermanom in nenazadnje z Julijem Haritonom, ki velja za očeta ruskega programa atomskega orožja in je eden od dveh ustanoviteljev ustanove. Vitalij skupaj s Konstantinom Mihejevim vodi ruski del Danfossovega projekta. Njegov oče in mati sta oba delala v programu atomskega orožja v Sarovu. Ko je končal šolanje za inženirja na Letalskem inštitutu v Moskvi, kjer se je specializiral za regulacijske sisteme, se je leta 1975 vrnil v domači kraj – v mesto, ki ga brez omahovanja imenuje »najboljši kraj na zemlji«. »Bil sem v številnih krajih po svetu. Okolje mi je takrat predstavljalo močan navdih. Raziskovalci niso delali za denar, ampak za znanost,« je povedal. Danes se mu oboroževalna tekma zdi izguba denarja in moči. Po njegovem mnenju nima nobenega smisla, da se lahko ZDA in Rusija medsebojno večkrat popolnoma uničita. Kljub temu je Vitalij, zaposlen v VNIIEF v Sarovu, v zadnjih 20 letih sodeloval v številnih civilnih projektih. Med drugim je delal na projektih za veliko rusko energetsko podjetje Gazprom in za avtomobilske tovarne, ki izdelujejo Lado in Volgo. Skupaj s petintridesetletnim Konstatinom Mihejevim je zadnjih nekaj let posvetil razvoju posebne naprave za bolnike, ki potrebujejo podaljševanje nog zaradi zapletenih zlomov. Na trgu že obstaja podobna oprema, vendar ima Konstantinov in Vitalijev izum številne prednosti, med drugim je lažji, brezžičen in omogoča natančnejše uravnavanje procesa. V zvezi z napravo sta prijavila dva patenta. Uspešno so jo preizkusili na šestih pacientih, pred začetkom redne proizvodnje pa bo potrebno pridobiti sredstva. »V VNIIEF imamo ogromno znanja. Morda se bo v prihodnje več ljudi ukvarjalo s privatnimi projekti. Vendar nimamo sredstev za financiranje projektov. Upam, da bo Danfossov projekt koristen za obe strani in prepričan sem, da bi se lahko razvil v trajno sodelovanje med Danfossom in VNIIEF.« Miroljubni projekti V takšnem ozračju je ruska vlada v sodelovanju z EU, Japonsko, ZDA, Norveško in Švedsko ustanovila organizacijo ISTC z namenom, da bi spletla navezo med zahodnimi podjetji in ruskimi raziskovalnimi središči, kakršno je bilo tisto v Sarovu. ISTC je organizacija z diplomatskim statusom. Odkar je nastala, je izpeljala več kot 2.600 projektov, ki so skupno stali 800 milijonov ameriških dolarjev, in sodelovala s 70.000 nekdanjimi strokovnjaki za orožje in znanstveniki za razvoj. VNIIEF je le eden izmed partnerjev v Rusiji, s katerimi sodelujejo. Projekti ISTC pokrivajo številna področja:  Od leve, Andrei Sakharov, Asbjřrn Vonsild, prva ruska atomska bomba in sedež VNIIEF's v Sarovu. 72008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=8http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=8Focus: Russia iskanje novega načina zviševanja vsebnosti glutena v pšenici; razvoj diagnostične naprave za hitro odkrivanje tuberkuloze, odporne na zdravila; raziskovanje možnosti predelave in varnega shranjevanja velikih količin starega orožja, ki se še nahaja v vojaških oporiščih bivše Sovjetske zveze; in zdaj tudi razvoj novega elektromagnetnega ventila. Ko se izvršni direktor ISTC v Moskvi, Adriaan van der Meer, ozira 15 let v preteklost, z veseljem ugotavlja, da vse več zasebnih podjetij s pomočjo organizacije najde partnerje med nekdanjimi ruskimi strokovnjaki za orožje. »Kmalu po letu 1990, ko je bil ISTC ustanovljen, je bilo treba strokovnjake za orožje zadržati v Rusiji in bivših sovjetskih republikah. S tem da je omogočal znanstvene projekte, ki so jih v veliki meri finančno podpirale vlade naših članic, je ISTC uspešno branil raziskovalce pred režimi, ki ogrožajo mir na svetu, hkrati pa je tudi predstavil ruske znanstvene talente mednarodni znanstveni skupnosti.« 500 kilometrov od Moskve si Olga Voroncova, pomočnica direktorja oddelka za mednarodne odnose v VNIIEF, prizadeva za navezovanje stikov med raziskovalci v Sarovu in tistimi v svetu. Po Olginem mnenju so možnosti ogromne. »Tukaj imamo najboljše možgane in svoje znanje lahko ponudimo na številnih področjih. Trenutno imamo 22.500 raziskovalcev, skoraj polovica se jih ukvarja z atomskim orožjem. Število bomo morali verjetno zmanjšati na 10.000 – po drugi strani pa moramo zaposliti več ljudi pri civilnih projektih, na primer pri projektu z Danfossom.« Štiriletni razvoj Danfoss se je na prizorišču pojavil takrat, ko je Jørgen M. Clausen preko Investicijskega sklada za Srednjo in Vzhodno Evropo spoznal izredno bogato strokovno znanje, ki je bilo na voljo. S poizvedovanjem pri raziskovalnih oddelkih se je pokazalo, da bi projekt v Koldingu lahko potekal v sodelovanju z Rusi. Letos poleti je bil projekt po dolgotrajnih postopkih odobritve s strani Ruskega zveznega urada za atomsko energijo in drugih organov pripravljen. Namen projekta je razvoj elektromagnetnega ventila, ki bo porabil manj energije kot obstoječi tipi. Kljub svoji začetni negotovosti je tehnološki vodja Asbjørn Vonsild danes zelo optimističen. »Prezgodaj je še za ocenjevanje konkretnega izida projekta, toda če sodimo po prvih razgovorih z raziskovalci, ni dvoma, da so zelo sposobni. Predvidevam, da bomo s projektom veliko pridobili in da bo to prvi izmed mnogih projektov, pri katerih bomo sodelovali z Rusi.« Po predvidevanjih bo projekt zaključen marca prihodnje leto. Asbjørn Vonsild pričakuje, da bo trajalo še dve ali tri leta, preden bodo izdelki, proizvedeni na osnovi rezultatov projekta, prišli na tržišče. Facts • Atomsko orožje je še vedno v središču pozornosti v VNIIEF. Trenutno je glavna naloga VNIIEF zagotoviti in izboljšati učinkovitost, varnost in zanesljivost ruskega atomskega orožja. Tako morajo obiskovalci – potem ko jih varnostniki pregledajo - predati vso elektronsko opremo: prenosne računalnike, fotoaparate, mobilne telefone. • Sarov je eno od desetih zaprtih mest v Rusiji. Mesto obdaja 75 kilometrov dolga ograja. S svojimi 232 kvadratnimi kilometri je največje središče za preizkušanje atomskega orožja na svetu. • Več lahko preberete na spletnih straneh www.vniief.ru in www.istc.ru Muzej bomb v Sarovu. Od leve: prva atomska bomba, prva vodikova bomba in v ozadju največja atomska bomba na svetu. Prvotno je tehtala 100 megaton, vendar so jo Rusi ob prvi uporabi v 1961 oborožili s 50 megatonami.2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=9http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=9Notes We will, we will … rock you Filmček, ki ob nekaj slavnih taktih rock skupine Queen prikazuje jato pingvinov, ki stopajo v ritmu, bo do konca maja 2010 na voljo za Danfossove oglaševalske namene. Filmček, ki so ga že enkrat uporabili v kampanji za privabljanje ustreznih kandidatov za Danfoss na Danskem, ima zdaj angleško besedilo, ki pravi: 'Ali ste na poti v boljše okolje?'. Pravice veljajo za uporabo filmčka na Danfossovem internetu po vsem svetu in na konferencah, ne pa za druge zunanje namene. Kratko reklamo so izdelali v danfoss.tv. Nalepke na napačnem mestu Če mora s proizvodne linije priti milijon izdelkov na leto, na njej ne sme biti pomembnega stroja, ki se tristokrat na dan ustavi. Toda prav to se je dogajalo v tovarni Danfoss Silicon Power, saj so se v stroju za etiketiranje nalepke pogosto zatikale. V teku projekta DPP so stroj tri tedne pozorno opazovali in analizirali vse okvare po sistemu šest sigma, statistični metodi za ugotavljanje in odpravljanje napak. Rešitev so med drugim dosegli z novo vrsto etiket iz materiala, ki ga stroj laže požira. S celotnim projektom DPP so do danes povečali produktivnost za približno 25 odstotkov in kapacitete za 28 odstotkov. V Silicon Power proizvajajo električne module, ki se med drugim uporabljajo v servo volanih avtomobilov. Proizvajalci avtomobilov zahtevajo brezhibno točnost oznak na izdelkih. Na sliki je vodja proizvodnje Willibald Gabler. Racija v sedmih trgovinah s ponaredki S pomočjo mestne uprave zahodnega Pekinga za industrijo in trgovino so predstavniki Danfossa opravili racijo na ulici v Pekingu, kjer se nahajajo številni prodajalci izdelkov za hlajenje. Med junijsko racijo so hkrati pregledali sedem trgovin in zaplenili precej filtrskih sušilnikov in ekspanzijskih ventilov – toliko, da so z njimi napolnili kar nekaj avtomobilov. Podrobnejši pregled je pokazal, da trgovine prodajajo tako originalne Danfossove izdelke kot ponaredke. Trgovce čaka kazen. V preteklosti je Danfoss opravil več racij, med katerimi so iskali prodajalce in proizvajalce ponaredkov Danfossovih izdelkov, da bi zaščitili Danfossove pravice. 92008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=10http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=10102008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=11http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=11Executive Committee Menjava straže 1. oktober 2008 je bil za Danfoss zgodovinski dan. Po 12 letih na predsedniškem stolčku je Jørgen M. Clausen odstopil in prepustil mesto Nielsu B. Christiansenu. Na generalni skupščini prihodnje leto bo Jørgen M. Clausen prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora. Preberite, kaj oba menita o ”svežem vetru”, ponižnosti, karizmi in prostih rokah. Jørgen, zakaj prav zdaj odstopate? »Na tem položaju sem bil 12 let in pol. Po tako dolgem času človek marsikaj dela brez razmišljanja in prav lahko začne delati samodejno. Potrebujemo torej naslednika z novim načinom razmišljanja in s svežim pogledom. Vse bomo začeli na novo in morda bomo morali na nekaterih področjih spremeniti smer.« Niels: »Položaj je nekoliko podoben tistemu pred dvanajstimi leti. Tudi takrat se je oblikovala nova skupina, ki si je med drugim zadala za cilj doseči prvo ali drugo mesto pri vseh glavnih dejavnostih.« Kaj si želite za Danfoss? »Graditi moramo na obstoječih temeljih in ohraniti vse, kar je dobrega – to pomeni Danfossove vrednote in čim večjo učinkovitost. Bolj se moramo tržno usmeriti in postati še bolj inovativni. Samo če se bomo zelo približali trgu in če bomo poznali potrebe in želje kupcev bolje od tekmecev, bomo lahko ustvarili izdelke in rešitve, ki bodo zares nekaj posebnega. Daleč smo že prišli. Mogoče tega pri svojem vsakdanjem delu ne opazite, toda če primerjate Danfoss izpred 12 let z današnjim, je to povsem drugo podjetje. Čez štiri ali pet let bi morali imeti proizvodni program, s katerim bi še bolj okrepili svoje glavne dejavnosti, znamka Danfoss naj bi postala še trdnejša, izboljšati pa bi morali tudi svoj položaj na najpomembnejših rastočih trgih, npr. na Kitajskem, v Rusiji, Indiji, Latinski Ameriki, na Bližnjem Vzhodu in v ZDA.« Naše vrednote so nespremenljive Kako bo na povprečnega zaposlenega vplivalo dejstvo, da vi, Niels, vodite podjetje? »Kratkoročno ne bo veliko sprememb. Vrednote, na katerih temelji naše podjetje, ostajajo nespremenjene – v zvezi z vrednotami si pravzaprav želim, da se ne bi nič opazno spremenilo. Dolgoročno pa, upam, bo prišlo do sprememb, ki sem jih že omenil, med drugim na primer do številnih novih izdelkov.« Jørgen, za kaj si boste zdaj lahko vzeli več časa? »Ukvarjal se bom z Danfoss Universe in z več manjšimi zasebnimi projekti, npr. z Wave Star Energy. Imam tudi številne obveznosti na področju energetike in rad bi si ogledal nove tovarne in pisarne, ki jih še nisem obiskal.« Niels Chr. Larsen  112008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=12http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=12Zelo zanimivo bo. Stvari se ” bodo pomaknile korak naprej. Niels se je že izkazal kot zelo sposoben član izvršnega odbora z mnogimi zamislimi. Jørgen M. Clausen “ Kako se počutite, ko predajate štafeto Nielsu? »Zelo zanimivo bo. Stvari se bodo pomaknile korak naprej. Niels se je že izkazal kot zelo sposoben član izvršnega odbora z mnogimi zamislimi.« Opaznost in karizma V nekem časopisnem članku ste izjavili, da mu manjka opazna karizma. Kako jo človek doseže? Jørgen: »No, tudi sam gotovo nisem imel karizme, ko sem bil mlad. Karizma ni nekaj, kar si človek sam izbere. Razvija se hkrati z razvojem osebnosti. Verjetno se razvija tudi hkrati z večjo opaznostjo. Dogovorila sva se in si razdelila vloge med seboj; to je pomenilo, da sem bil jaz usmerjen navzven, medtem ko se je Niels posvečal notranjim vidikom. Zdaj sva se domenila, da bom stopil v ozadje, Niels pa bo imel vidnejšo vlogo, obrnjeno navzven.« Kaj od svojega dela boste pogrešali? »Če si glavni direktor, si vedno v središču. To je včasih izredno zanimivo. Zdaj se moram navaditi na mirnejšo vlogo.« Katera je Nielsova najpomembnejša naloga? »Doseči načrtovani EBIT 10. To smo nekoliko odložili s konsolidiranjem rezultatov podjetij Danfoss in Sauer-Danfoss (EBIT Sauer-Danfossa je trenutno 6,5, op. ur.). Toda zastavljeni cilj je še vedno 10.« Niels, kako se počutite kot naslednik vodje, kakršen je Jørgen, ki je pustil tak veličasten vtis? »Po eni strani bo težko nadaljevati Jørgenovo delo. V 12 letih mu je resnično uspelo spremeniti podjetje in ker je bil v svoji vlogi tako uspešen, je postal prava poosebitev podjetja. To je velik izziv zame in lotevam se ga s ponižnostjo. Po drugi strani pa verjamem, da je "svež veter” dobrodošel. V štirih letih sem dobro spoznal poslovanje in naše vrednote. Prav tako je to delo, ki si ga želim opravljati bolj kot karkoli drugega.« Gospodar v hiši Kako mislite, da se boste počutili na vrhu družinskega podjetja, ko bo gospodar še vedno v hiši? Niels: »Na to vprašanje je več odgovorov. Vse je odvisno od tega, kdo je gospodar. Oba sva uspešno začrtala svoje vloge. Drugje bi bilo to morda težavno, toda nama bo uspelo.« Ali se bojite, da ne boste imeli dovolj prostih rok, da bi stvari delali po svoje? »Ne.« Kje bo Danfoss čez deset let? ”Čez deset let bomo resnično vodilno podjetje na jugu Danske, na Danskem in v svetovnem merilu na področjih, na katerih delujemo. Neprenehoma moramo krepiti Danfossove vrednote in Danfossovega duha in se razvijati, kljub velikosti podjetja. Dokazali smo, da smo sposobni precej uspešno ukrepati, ko smo prevzeli večinski delež v podjetju Sauer-Danfoss, in da dosežemo cilje, ki si jih zastavimo.” Jørgen: “Izkoristiti moramo tudi priložnosti, ki izhajajo iz svetovnega ogrevanja in prizadevanj za učinkovito rabo energije. Gibanja so trenutno za nas zelo pozitivna in kmalu jih bomo lahko izkoristili.” Niels: “Točno tako. Visoke cene nafte bodo za Danfoss vedno prednost.” Kje boste čez deset let? Niels: »Upam, da tukaj.« 122008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=13http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=13Jørgen M. Clausen Niels B. Christiansen • Rojen leta 1948 • Diploma iz strojništva, 1972 • MBA, Univerza v Wisconsinu, 1975 • Vodja raziskav v Danfossu, 1981 • Član izvršnega odbora skupine, 1990 • Predsednik in CEO, 1996 • Poročen z Anette Clausen, oče dveh sinov, Marcusa in Madsa. • Rojen leta 1966 • Diploma iz strojništva, 1991 • MBA, INSEAD, 1993 • McKinsey & Co., 1991 • Hilti Corp., 1995 • Skupina GN, 1997 • Izvršni podpredsednik v Danfossu, 2004 • Poročen z Lene Grodt Christiansen, oče dveh otrok: hčere Ann-Katrine in sina Aleksandra. Jørgen o Nielsu: Katera je Nielsova največja prednost? »Niels je izredno sposoben – tako na operativnem kot na vizionarskem področju – hkrati pa je tudi diplomatski in prijeten. Kljub temu zna biti zagrizen pogajalec – ne da bi se to sploh opazilo.« In njegova najšibkejša točka? »No, res sem omenil pomanjkanje opazne karizme. Toda to me ne moti. Ta bo prišla sama od sebe, zdaj ko zastopa Danfoss.« Niels o Jørgenu: Katera je Jørgenova največja prednost? »Jørgen ima vizijo in pogum, da se spusti v kaj, kar je javnosti še neznano. Jørgen vam zna pojasniti delovanje kateregakoli izdelka. Ima redko kombinacijo obširnega tehničnega in komercialnega znanja.« In njegova najšibkejša točka? »Če gledaš celotno sliko, se seveda manj posvečaš operativnim zadevam. Toda tako je za predsednika upravnega odbora čisto prav.« 132008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=14http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=14Kaj se dogaja na etični vroči liniji? Vsak Danfossov zaposleni je spomladi dobil izvod Etičnega priročnika. Kmalu nato je bil eden od zaposlenih odpuščen na podlagi etičnih določil. Ole Daugbjerg, Chief Reputation Officer, ali se je to zgodilo v opozorilo drugim? »V primeru, ki ga navajate, je šlo veliko bolj za običajna pravila o uporabi sredstev podjetja kot za etiko na splošno, seveda pa lahko rečemo, da ni etično, če ne upoštevamo pravil. Običajno ne izbiramo določenih primerov samo v svarilo drugim, tako da je bilo zgolj naključje, da se je to dvoje zgodilo hkrati.« Vprašanja in odgovori Ta stran bo v vsaki številki Global Danfoss posvečena osrednji temi. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal CRO Ole Daubjerg. Prosimo, pošljite predloge uredništvu. Kakšen je bil odziv? »Verjetno so se zaposleni spraševali, če so se naša določila glede službenih poti, ravnanja s kupci in odnosov z dobavitelji nenadoma poostrila. Niso se. Še vedno je najbolje uporabljati zdravo pamet.« Hkrati je bila vzpostavljena etična vroča linija za poročanje o primerih, v katerih so etična določila kršena. Za koliko primerov ste izvedeli preko vroče linije? »Etična vroča linija je začela delovati šele to jesen, načela pa so znana že šest mesecev. V tem času smo dobili med 10 in 20 poročil.« Za kaj je šlo? »V večini primerov je bilo potrebno razjasniti, ali je bil določen postopek v skladu z etičnimi smernicami. Nekatere primere smo morali podrobneje obravnavati.« Kakšne posledice so imeli ti primeri? »Upamo, da smo v večini primerov razčistili, kaj je sprejemljivo. Na osnovi tistih nekaj primerov, s katerimi smo se morali več ukvarjati, pa smo nekoliko spremenili način ravnanja v organizaciji.« Kako pridemo v stik z etično vročo linijo? »Preko spletne strani ethics.danfoss.com.« 142008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=15http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=15Naporen trening na poti proti zlatu Danski veslači lahke kategorije so na olimpijskih igrah ponovno osvojili zlato. Danski lahki četverec je zmagal v Atlanti, Atenah - in zdaj v Pekingu. Eden od veteranov je sodeloval pri vseh treh zmagah. Danfoss zlati četverec sponzorira od leta 2002. Sedanje moštvo sestavljajo (od leve proti desni): Thomas Ebert, Morten Jørgensen, Mads Kruse-Andersen in Eskild Ebbesen, ki je tretjič 'okusil' zlato. Če vprašate 36-letnega Eskilda Ebbesena, kako je uresničil svoj sen, da bi osvojil zlato medaljo, vam bo odgovoril: z napornim treningom, zaupanjem vase in s stalnim osredotočanjem na cilj. »Pred dvema letoma smo se odločili, da se bomo potegovali za olimpijsko zlato. Čeprav smo včasih zaostajali za tekmeci, smo sledili svojim sanjam in verjeli v svoj uspeh,« je povedal. Čoln pravzaprav po olimpijskih igrah v Atenah ni zmagal na nobenem tekmovanju, vendar so bili veslači vedno ambiciozni in odločeni, da dajo vse od sebe. »Rad treniram in všeč mi je življenjski slog, ki je s tem povezan. Če je skupina zelo motivirana in če člani usklajeno sodelujejo, se trening ne zdi tako naporen. Včasih pa k uspehu pripomore tudi trdna odločenost,« je pojasnil. Vsak dan po treningu veslači ocenijo svoje dosežke in se odločijo za izboljšave. Za Eskilda Ebbesena je trening delo. Veslači morajo vsak teden opraviti vsaj deset treningov na vodi – in še kakšnega več. Toda doma se vseeno ne morete izogniti pranju perila? »Ne, seveda je treba opraviti tudi druge stvari, četudi veliko treniraš. A prilagajamo se eden drugemu. Če mora eden od nas odpeljati otroka v vrtec, prestavimo trening na poznejši čas. Zaupamo vase in vemo, da bomo opravili vse treninge, ki jih načrtujemo za tisti teden. Vsi štirje imamo isti cilj in vemo, koliko nam pomeni,« je povedal. Boste vztrajali? »Nisem se še odločil. Lahko pa rečem, da naslednjih nekaj mesecev ne bomo trenirali toliko kot v zadnjih dveh letih.« Lene Ilsøe Nielsen 152008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=16http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=16162008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=17http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=17CO₂ Da bi ustavili globalno segrevanje, moramo zmanjšati izpust CO2. V Danfossu so se Household Compressors spopadli s količino CO2, ki ga oddajo tovarne v Nemčiji, na Slovaškem in v Sloveniji. Preberite, kakšna je Danfossova vloga v novem projektu testiranja CO2 nevtralnih gorivnih celic. 17 Danfoss se bori proti2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=18http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=18Če so cevi, po katerih teče topli zrak za sušilne stroje, izolirane, je izguba energije manjša. Tri tovarne zmanjšujejo količino CO2 v izpuhih Household Compressors načrtuje bistveno zmanjšanje letne količine CO2 – celo za toliko, kolikor bi ga v enem letu oddalo nekaj tisoč gospodinjstev. Ole Kanstrup Sušilni stroj je vklopljen, oče sesa prah, mati kuha večerjo – medtem najmlajši sin gleda risanke po televiziji in najstarejša hči je pri računalniku. Sodobna družina porabi veliko elektrike – pravzaprav 2.000 družin porabi toliko elektrike, da pri njenem pridobivanju elektrarne vsako leto izpustijo v ozračje 10.000 ton CO2. Za toliko nameravajo tri tovarne Household Compressors (HC) v Nemčiji, Sloveniji in na Slovaškem od leta 2010 dalje zmanjšati svoj izpuh. Upajo, da jim bo to uspelo v partnerstvu, ki se je decembra 2006 začelo med HC in podjetjem za varčevanje z energijo Danfoss Solutions, ki pomaga industrijskim podjetjem pri zmanjševanju porabe energije in količine CO2 v izpuhih. V tovarni v Sloveniji so že zelo veliko dosegli. Toda preden si pobližje ogledamo njihove električne števce, poglejmo, za kaj sploh gre pri tem projektu. Gotovina Znano dejstvo je, da je CO2 eden izmed toplogrednih plinov, ki po prepričanju strokovnjakov povzroča dvigovanje temperature na Zemlji. Toda HC se ni odločil za zmanjševanje količine CO2 samo zaradi okolja. Pred začetkom pro- jekta je znašal račun za elektriko za te tri tovarne skoraj 10 milijonov evrov. »Energija ni več poceni. V šestih letih se je račun za elektriko v tovarni v Flensburgu povišal za 240 odstotkov. Denar, ki ga prihranimo z zmanjševanjem porabe energije, predstavlja gotovino, ki se odraža v končnem rezultatu,« je pojasnil Dieter Poeppel, Central Area Director v HC Flensburg, eden od vodij projekta varčevanja z energijo. Tako je v teku leta 2007 skupina strokovnjakov za energijo iz Danfoss Solutions temeljito proučila stroje in delovne postopke v teh treh tovarnah. 182008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=19http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=19Kje je prihranek največji Ponovna uporaba toplega zraka V tovarni v Sloveniji so trije sušilni stroji, v katerih s toplim zrakom odstranjujejo vlago iz kompresorjev, preden jih zapečatijo. Stroji porabijo veliko elektrike. Danfoss Solutions je ta problem rešil tako, da je vgradil toplotni izmenjevalnik in nekaj cevi. Zdaj odvečni topli zrak iz teh strojev predogreje sveži zrak, ki priteka vanje. Prihranek: 58.000 evrov – 2,9 odstotka celotnega stroška tovarne za elektriko. Pametna nova osvetlitev Na stropu v proizvodnih halah so bile zastarele luči, ki so bile prižgane – in so žrle energijo – 24 ur na dan. Zdaj so jih nadomestili z manjšim številom energetsko varčnih žarilnih cevi. Vgradili so tudi tipalo, da niso več ves čas prižgane vse luči. Če na primer skozi stropna okna sije sonce, se nekatere od cevi samodejno izklopijo. Prihranek: 77.000 evrov – 3,6 odstotka celotnega stroška tovarne za elektriko. Zniževanje stroškov – avtomatsko Kompresorji porabijo veliko elektrike. V Sloveniji so bili skoraj ves čas vključeni, ne glede na to, ali so obratovali ali ne. Zdaj sistem tipal skrbi za to, da stisnjenega zraka ni nikoli preveč. Stroji se avtomatsko preklopijo v stanje pripravljenosti, kadar niso v uporabi. Prihranek: 72.000 evrov – 3,2 odstotka celotnega stroška tovarne za elektriko. Ugotovitve so primerjali s celotno porabo energije v tovarnah. Številke so bile zgovorne. Če bi HC najel Danfoss Solutions za nastavitev strojev in namestitev nekaj nove opreme, bi bil njegov letni račun za energijo za več kot 1,5 milijonov evrov nižji – količina CO2 pa bi se zmanjšala za 10.000 ton. Zdaj pa poglejmo električne števce v Sloveniji. Številke Danfoss Solutions so pokazale, da elektrika predstavlja 66 odstotkov skupnih stroškov tovarne za energijo – več kot plačajo za kurilno olje, plin in vodo skupaj. Potrebno je bilo le nekaj ukrepov, npr. sistem za ponovno uporabo toplega zraka iz sušilnih strojev, avtomatski vklop funkcije pripravljenosti pri strojih za zračni tlak in nove žarnice v proizvodni hali, da so dosegli letni prihranek 207.000 evrov, kar predstavlja 9,7 odstotka skupnega stroška za elektriko. »Prihranek je ogromen. Če pogledamo na števec, se res pozna,« je povedal programski vodja v HC, Jurij Derganc, eden izmed tistih, ki so v tovarni zadolženi za projekt. Pojasnil je, da je teh 207.000 evrov samo del skupnega prihranka. Tovarna je izvedla sedem projektov, s katerimi je prihranila 424.000 evrov. Avgusta so v slovenski tovarni v proizvodnih postopkih marsikaj spremenili. V naslednjih 12 mesecih bodo pozorno spremljali izračune in ugotovili, če se izidejo. V Flensburgu so podobne spremembe uvedli na začetku poletja, na Slovaškem pa bodo na vrsti jeseni. Facts Danfoss Solutions jamči, da se bodo izdatki za projekt kupcem v dveh letih povrnili v obliki prihranka pri energiji. Če se ne povrnejo, kupci dobijo svoj denar – ki so ga plačali za storitve Danfoss Solutions – nazaj. Projekt v HC je prvi, pri katerem je Danfoss Solutions zmanjševal porabo energije znotraj Danfossa. Podjetje Danfoss Solutions je bilo ustanovljeno leta 2001. V zadnjih letih so bili med njihovimi kupci tudi Coca-Cola, Carlsberg in Danish Crown. 192008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=20http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=20Sistem elektrolize  Alternativna energija Vodik Vodik nastaja z elektrolizo, med katero se vodne molekule razcepijo v vodik in kisik - H2O v H2 + O2. Vodik je pod visokim pritiskom shranjen v velikih cisternah.    Elektro distribucijsko omrežje Transformator Transformator Transformator Gorivna celica Gorivna celica Gorivna celica    Ko je v hiši potrebna energija, vodik preko omrežja priteka iz cisterne. V hiši vodik vstopa v gorivno celico, kjer reagira s kisikom v zraku in oddaja elektrone, ki ustvarjajo elektriko. Med reakcijo v gorivni celici nastaja toplota, ki segreva vodo. Voda se zbira v vodnem zbiralniku v hiši in od tam priteka v radiatorje. Gorivna celica torej oskrbuje hišo tako z elektriko kot s toploto. Družina Hansen ogreva z gorivnimi celicami Danfoss je na poti k pomembnemu mejniku pri ogrevanju gospodinjstev z manjšim izpuhom CO2. Lene Ilsøe Nielsen Zadnjih nekaj let Kurt in Britta Hansen iz mesteca Vestenskov na danskem otoku Lolland ne povečujeta količine CO2 v ozračju. Od leta 1981 dalje sta svojo 200 m2 veliko opečnato hišo ogrevala z lesom. Leta 1990 sta se pridružila lokalni zadrugi, ki uporablja vetrne turbine. Na ta način sta 18 let dobivala vso potrebno elektriko. Zdaj pa bo družina Hansen prva, ki bo preizkusila novo gorivno celico. Hiše z individualnim ogrevanjem na kurilno olje ali zemeljski plin so glavni krivci za CO2 v ozračju. Zdaj pa Danfoss ponuja nov način pridobivanja energije. Septembra je družina kot prva v delavnico v svoji hiši vgradila gorivno celico na osnovi vodika. Za Kurta Hansena je bilo sodelovanje pri preizkušanju novega načina ogrevanja hiš samoumeven korak. »Preizkušanje tako revolucionarne tehnologije je prav vznemirljivo, jaz pa bi rad podpiral alternativne vire energije. Ko bo zalog nafte in plina zmanjkalo, bodo rešitev mikroelektrarne,« je povedal. Deset sistemov v pripravi Od začetka prihodnjega leta dalje bo obratovalo deset sistemov v dveh danskih mestih: Vestenskov in Sønderborg. Sistem skrbi za oskrbo hiš s toploto in elektriko in deluje na zemeljski plin ali vodik. V Vestenskovu pridobivajo vodik s pomočjo elektrike, ki jo ustvarjajo vetrne turbine. V prisotnosti kisika gorivne celice pretvarjajo vodik ali zemeljski plin v elektriko in toploto v kemičnem procesu brez pravega izgorevanja. Gorivna celica je povezana z napravo za shranjevanje toplote – veliko cisterno za vodo – kjer se toplota zbira in od tam potuje v radiatorje. Leta 2006 si je Danfoss zadal nalogo ustvariti čisto energijo na osnovi vodika. S tem namenom je bil ustanovljen konzorcij Dansk Mikrokraftvarme, ki ga sestavlja devet danskih podjetij, med katerimi sta tudi Danfoss Ventures in Danfoss Solar Inverters. Podjetja so razvila tri tipe gorivnih celic. Vse tri trenutno preizkušajo. 202008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=21http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=21Photo: Kenneth Prehn, Lolland Kommune Facts Vodja oddelka za gorivne celice Danfoss Fuel Cells, Per Balslev, je povedal, da lahko lastniki hiš letno prihranijo toliko CO2, kot bi ga avtomobil oddal med 7.500 km dolgo vožnjo – od najsevernejše točke Danske do južne obale Španije in nazaj. »Teh deset sistemov, ki jih bomo preizkusili v prvi fazi, nam bo pokazalo, kako morajo biti nastavljeni, da bodo pri uporabnikih dobro in čim bolj učinkovito delovali,« je dejal. Serijska proizvodnja do leta 2012 Ko bodo sistemi v uporabi, jih bo lahko Danfoss preko spleta nadzoroval in popravljal nastavitve. To je izjemen projekt v svetovnem merilu, saj kar tri tipe gorivnih celic preizkušajo istočasno. Poleg tega projektna skupina omogoča podjetjem, da v medsebojnem sodelovanju izdelajo kompletne sisteme. Predstavniki konzorcija se bodo oktobra udeležili velike konference o gorivnih celicah v Phoenixu v Arizoni in tam predstavili projekt. Do leta 2010 bodo gorivne celice oskrbovale s toploto in elektriko 100 gospodinjstev. Po enoletnem obratovanju bodo sisteme razstavili in jih analizirali, da bi jih na osnovi ugotovitev še izboljšali. Načrtujejo, da bodo gorivne celice pripravljene za serijsko proizvodnjo do leta 2012. • Devet partnerjev v konzorciju je: Danfoss, COWI, Dantherm Power, DGC, DONG Energy, IRD, SEAS-NVE, SYD ENERGI in Topsoe Fuel Cell. • Danski urad za energijo je projektu namenil približno 6,7 milijonov evrov. Ko bo projekt leta 2012 zaključen, bodo skupni stroški znašali približno 20 milijonov evrov. • Preizkušajo tri tipe sistemov, ki delujejo na osnovi vodika ali zemeljskega plina. Večinoma testirajo gorivno celico LT-PEM 70 stopinj celične temperature. Poleg te preizkušajo tudi HT-PEM 160 stopinj in SOFC 800 stopinj. • Elektriko, pridobljeno z vetrnimi turbinami, je potrebno porabiti takoj. Mikroelektrarne pa omogočajo shranjevanje električne energije in njeno uporabo po potrebi. Stanovalci ne porabijo vse energije, ki jo ustvari elektrarna, tako da se lahko odvečna energija vrne v omrežje in proda elektro podjetju, ko je cena visoka. • Danfoss dobavlja regulatorje, ventile, inverterje in toplotne izmenjevalnike za sisteme. Tudi sistem za shranjevanje toplote je Danfossov izdelek. • Kakšen je strošek za gospodinjstva: sistem si izposodijo za testno obdobje. Za toploto in elektriko plačajo toliko, kot so plačevali prej. Če so stroški višji, se poravnajo iz sredstev projekta.2008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=22http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=221 1. Danska, Silkeborg: Letalski posnetek vseh zaposlenih. 2. Danska, Vejle: Naloga: okrasiti prav posebno torto. Izbirali so najbolj izvirno okrasitev. 3. Nemčija, Šlezija: Danfoss Silicon Power je slavil deseto obletnico. 4. Kitajska, Anshan: Torta za vse v proizvodnji. 2 3 9 4 6 5. Indija, Chennai: Zaposleni so v pisarnah darovali kri. 6. ZDA, Baltimore: Gustavo Luna in Carlos Del Bosque izrekata dobrodošlico. 7. Nemčija, Flensburg: Gostje so merili moči. 8. Poljska, Grodzisk: Otroci zaposlenih so naslikali velikansko sliko. 5 9. Mehika, Nuevo León: Mehanik Humberto de la Garza Escalante in njegova hči Mariana v parku Plaza Sésamo. 7 8 222008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=23http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=23Danfoss praznoval obletnico V letošnjem letu so v več tovarnah in podjetjih praznovali Danfossovo 75. obletnico. Obeležili so jo na zelo različne načine: s skupnimi dejavnostmi za krepitev medsebojne povezanosti, z zabavami in prireditvami za otroke zaposlenih. V Danfossu v Indiji so pripravili nekaj posebnega. Vodstvo je spodbudilo vse zaposlene v Chennaju naj darujejo kri. »Želeli smo nekaj povrniti lokalni skupnosti. Krvi primanjkuje in število krvodajalcev se zmanjšuje, zato smo hoteli počastiti obletnico s tem, da smo podarili novo življenje potrebnim,« je pojasnil K. Hariharan, predsednik in direktor Danfoss India Pvt. Ltd. Kri je darovalo 34 zaposlenih. Na drugih lokacijah po svetu so ob obletnici povabili zaposlene na športne dejavnosti in piknik. Še posebej poleti so pojedli tudi veliko tort. V Baltimoru v ZDA so bili vsi zaposleni povabljeni na piknik in na košarko. V Flensburgu so jih pogostili s palačinkami, nato pa so se pomerili v vlečenju tovornjaka. V kraju Nuevo León v Mehiki so bili vsi zaposleni skupaj z družinami povabljeni na zabavo v park. V Vejlu na Danskem so zaposleni okrasili medenjakovega možica in DEVI mreže in kable. Septembra in oktobra je vsak zaposleni prejel Danfossovo darilo: dva termos lončka z obrisom stavbe Cumulus v parku Danfoss Universe. Lene Ilsøe Nielsen 232008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=24http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=24Na posodo: 25 zaposlenih (zelo zanesljivih!) Zaradi upada prodaje toplotnih črpalk je bilo vodstvo Thermie na Švedskem prisiljeno poiskati učinkovito rešitev za zaposlene, ki jih niso več potrebovali… Lene Ilsøe Nielsen Fotografija: Gunnar Karlsson Jeseni leta 2007 se je Danfossovo podjetje Thermia prvič v svoji zgodovini soočilo z upadom prodaje. Število toplotnih črpalk, ki so jih morali izdelati, je bilo manjše od pričakovanega. Kaj naj bi torej vodstvo naredilo z 20 do 30 'odvečnimi' zaposlenimi? Odpuščanje osebja je drago in na področju, kjer je stopnja nezaposlenosti samo 3,5 odstotka, ni samoumevno, da se bodo zaposleni vrnili. Zato so se v Thermii odločili, da bodo svoje zaposlene posodili sosednjim podjetjem. »Škoda bi bilo izgubiti vse znanje izkušenih zaposlenih, saj smo morali njihovo število zmanjšati samo za kratek čas. Prepričani smo bili, da jih bomo spet potrebovali,« je pojasnil Joakim Sveder, vodja proizvodnje v Thermii. Tako se je januarja začelo iskanje dela za prizadete zaposlene. Od marca do avgusta so jih 25 posodili sosednjim podjetjem, npr. tovarni Volvo v Arviki. Pet zaposlenih se je odločilo, da bodo vzeli dopust ali se udeležili dodatnega izobraževanja. Zdaj so se vsi vrnili na delo v Thermio, razen dveh, ki sta raje ostala na svojih novih delovnih mestih bliže doma. Andreas Hjalmarsson je bil začasno zaposlen v tovarni Volvo Construction Equipment. Delal je ob tekočem traku, kjer je montiral hidravlične cevi na velike nakladalnike gumijastih koles. V Thermii je zaposlen šest let, že dve leti pa dela kot vodja skupine sedmih ljudi v zaključni proizvodnji. »Prostovoljno sem šel na drugo delovno mesto, ker se mi zdi koristno, da včasih spoznam in delam kaj novega,« je pojasnil. Povedal je, da je Volvu predlagal nekaj izboljšav glede reda in orodij na montažni liniji. Nekoč je bil že zaposlen v Volvu in podjetje pozna. Zdaj je spet v Thermii. »Pogrešal sem sodelavce in moje delo v Thermii mi je všeč. Delovno okolje je dobro – ni tako hrupno – in tudi delo ob tekočem traku ni tako težko kot v Volvu,« je dejal. Vsi zaposleni so se že vrnili in proizvodnja v Arviki spet normalno poteka. Facts Thermia je zaposlenim izplačevala plačo, dokler so delali drugje, podjetja, ki so najela njihove storitve in znanje, pa so Thermii plačala nadomestilo. Andreas Hjalmarsson se je vrnil v Thermio po treh mesecih v Volvu, ki ima prav tako tovarno v Arviki. 242008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=25http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=25Notes Kolesarjenje za boljše razumevanje Junija je glavni direktor Niels B. Christiansen dobil priložnost za pogovor o podjetništvu in ameriškem gospodarstvu, ko se je pridružil ameriškemu veleposlaniku na Danskem, Jamesu P. Cainu, na kolesarjenju po državi. Veleposlanik je lani začel svoje potovanje, ki ga je poimenoval “pot ponovnega odkrivanja”, s katerim želi bolje spoznati državo in utrditi vezi med Dansko in ZDA. V 37 dneh je prekolesaril 2.500 km po Danski, s kratkim izletom na Grenlandijo. 31. dan je prispel v Danfoss, kjer je obiskal Danfoss Universe in Danfoss Solar Inverters. »Odkar sem pred tremi leti prišel na Dansko, sem občudovalec Madsa Clausna. Zdaj sem vesel, da bom lahko obiskal center podjetništva,« je izjavil pri vhodu v Danfoss Universe. Danfossov reaktivec se je vpisal v lokalno zgodovino V Arkadelphiji v Arkanzasu v ZDA so junija doživeli nepozaben pristanek dveh Danfossovih Falconov 2000 na letališču Dexter Florence Memorial. Arkadelphia je mestece z 10.000 prebivalci. O pristanku je lokalni časopis poročal na prvi strani, saj se je po besedah direktorja letališča tokrat prvič zgodilo, da sta na pristajalni stezi pristali tuji letali. Na enem izmed letal so bili člani Danfossovega najvišjega vodstva, ki so obiskali Danfossovo podjetje Scroll Technologies v industrijskem predelu Arkadelphije. Kot piše časopis, predstavniki Danfossa niso želeli uradnega sprejema, toda župan Jimmy Bolt je poskrbel, da je bilo letališče urejeno in da je bila položena rdeča preproga. »Ta obisk je dokaz, da smo del svetovnega gospodarstva,« je izjavil za časopis. Valilnica glasbenih talentov Iz Danfossovega pihalnega orkestra že več let odhajajo na danske glasbene akademije obetavni glasbeniki. Zadnja med njimi je devetnajstletna Nanna Lotzkat. V orkestru je igrala pet let, zdaj pa so jo sprejeli v glasbeno šolo Sønderborg, kar je prvi korak k sprejemu na akademijo. Danfossov pihalni orkester je bil ustanovljen leta 1955. Večina članov je zaposlenih v Danfossu, vendar je v zadnjih letih postalo sprejemljivo tudi sodelovanje glasbenikov od zunaj. Hkrati z Nanno sta iz orkestra odšla še dva talenta: Laila List je bila sprejeta na program za nadarjene, Simon Hein pa je zdaj član orkestra danske mornarice. 252008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=26http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=26Talenti uglašujejo svoje vodstvene sposobnosti Ole Kanstrup Udeleženci letošnjega programa za razvoj vodstvenih talentov so morali ob formalnem zaključku programa 27. junija v Danfoss Universe pozorno prisluhniti. Na prireditvi je slovenski violinist Miha Pogačnik z Danskim filharmoničnim orkestrom Južnega Jutlanda popeljal vodje skozi glasbeno delavnico, posvečeno vodenju. Orkester je namreč ponazoril pet Danfossovih novih voditeljskih kompetenc, med drugim tudi to, da morajo biti Danfossovi vodje inovativni, zaposlene morajo motivirati in jim predstavljati zgled. Toda ali se je mogoče naučiti česa o vodstvenih sposobnostih, tako da poslušamo Bacha in Beethovna? Anupam Dewan, vodja prodaje in trženja v RA v Dubaju, je bil med vodji, ki so se udeležili prireditve. Prepričan je, da jim je koristila. Anupam Dewan pozorno posluša violine, trobente in kontrabase, medtem ko Miha Pogačnik orisuje vzporednice med glasbo in vodenjem. »To je bila enkratna izkušnja in njeno sporočilo je bilo jasno. Vodja mora biti povezan z zaposlenimi, omogočati jim mora sprejemanje odločitev in jih spodbujati – prav tako kot ravnata dirigent ali solist s člani orkestra. Tako se glasba dvigne na povsem drugačno raven,« je dejal. Danfossov program pospešenega razvoja (Accelerated Development Programme, ADP) poteka enkrat letno. Vsakokrat se ga udeleži okoli 40 vodij, ki opravijo intenzivno šolanje o vodenju, si zastavijo cilje za osebni razvoj in se pogovorijo z osebnim mentorjem. Program vodi globalna služba za upravljanje s kadri skupaj s poslovnimi enotami in divizijami. Facts Miha Pogačnik je ugleden violinist in predavatelj. Prepričan je, da se lahko velika podjetja skozi glasbo veliko naučijo o inovativnosti, vodenju, reševanju težav in razvoju. Oborožen s flomastri, papirjem in svojo violino je predaval v več podjetjih, kot so IBM, Microsoft in Nike. 262008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=27http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=27Notes Kulturne razlike predstavljajo vrednoto Daisy Xu, glavna vodja v Danfoss Qinbao na Kitajskem, je prepričana, da je možnost spoznavanja ljudi iz drugih kultur in držav ena največjih prednosti, ki so jih deležni zaposleni v Danfossu. Daisy je ambasadorka vrednot tega četrtletja. V enajstih letih, kolikor je zaposlena v Danfossu, je delo opravljala na Danskem, Poljskem in Kitajskem. Njen nadrejeni, Gerhard Teschl, podpredsednik področja toplotnih izmenjevalnikov v RA, je prepričan, da je zaradi svojih izkušenj postala prava izvedenka za vrednote. »Daisy Xu nikoli ne ravna v nasprotju z Danfossovimi vrednotami in jih ne vsiljuje drugim. Ceni in dopušča kulturne razlike,« je poudaril. Podrobnejša predstavitev Daisy Xu je bila objavljena v junijski številki revije Global Danfoss. Najvišje in najnižje točke znamke Danfoss Danfossov logotip se širi po vsem svetu, toda letos je dosegel nekaj izjemno nenavadnih krajev. Zakonca Andrei Luzhensky in Ludmila Luzhenskaya, zaposlena v Danfoss Russia, sta navdušena potapljača, ki imata za sabo že 400 oz. 300 potopov. Svoje delo sta letos dobesedno vzela s seboj, ko sta se odpravila na dopust na Maldive - tako, da sta Danfossov logotip ponesla v globino 20-25 metrov. Ljudmila je držala Danfossov znak in njen mož je posnel fotografijo. Par se dvakrat letno odpravi na potapljaške počitnice in Andrei je že več svojih podvodnih fotografij razstavil v svoji moskovski pisarni. Poleti se le logotip povzpel tudi na najvišji vrh v Evropi, na 5.642 visoko goro Elbrus v Kavkazu, kamor je splezal Peter Alexandersen, proizvodni inženir v Danfoss Heating Controls v Silkeborgu na Danskem. Peter pleza že 18 mesecev in je osvojil tudi vrh najvišje gore v Afriki, Kilimanjaro. Za prihodnje leto načrtuje plezanje v Južni Ameriki. Danfoss prevzel pripravnike na področju elektronike Podjetje Danfoss Household Compressors je priskočilo na pomoč 12 pripravnikom, ki so izgubili pripravniška mesta, ko se je 30. septembra zaprla tovarna Motorola v Flensburgu. Pred zaprtjem se je Motorola obrnila na okoliška podjetja, da bi pripravnikom omogočila, da zaključijo izobraževanje in postanejo tehniki elektronike. Tako mladi zdaj opravljajo pripravništvo v podjetju Danfoss Household Compressors, HC, v Flensburgu. V HC običajno ne šolajo mladih na področju elektronike, zato so od Motorole poleg inštruktorja prevzeli tudi večino opreme za vaje. Ko bodo pripravniki uspešno zaključili šolanje, se bodo lahko prijavili na delovna mesta v tovarnah Danfoss Silicon Power v Nemčiji ali Danfoss Drives na Danskem. Obema tovarnama primanjkuje osebja, usposobljenega na tem področju. 272008-10-13T08:54:48+02:00http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=28http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2008/GlobalDanfossNo32008/?Page=28Danfoss around the world Poljska Danska Tisoč povabljencev za 60. rojstni dan Praznovanje 60. rojstnega dne Jørgena M. Clausena 23. septembra je trajalo dva dni. Prireditev je med drugim vključevala večer v koncertni hiši Alsion v Sønderborgu za družino in okoli 500 Danfossovih zaposlenih, naslednji dan – na sam rojstni dan – pa so slavnostne prireditve potekale v zabaviščnem parku Danfoss Universe. Več tisoč povabljencev se je zbralo, da bi počastilo slavljenca. V razstaviščni stavbi Cumulus se je 180 posebnih povabljencev udeležilo kosila z Jørgenom M. Clausnom. Ker ga zanima letenje, je bil prostor okrašen kot notranjost letala, video projekcije na stene pa so pričarale gostom vtis, da se nahajajo na krovu letala. Duo odprl novo proizvodno enoto na Poljskem Junija sta predsednik divizije Nis Storgaard in Maria Kietlińska, zaposlena v proizvodnji, skupaj prerezala trak in tako odprla 6.500 kvadratnih metrov velik proizvodni prostor Danfoss Floor Heating v Grodzisku, kjer ima sedež Danfoss na Poljskem. S prireditvijo so obeležili otvoritev linije za proizvodnjo kablov za električno talno ogrevanje. Proizvodnja toplotnih črpalk se je na isti lokaciji začela septembra. Kitajska Med gosti so bili Niels Due Jensen, Grundfos Pozlačeno razkošje Gostje Morgan Plaza, luksuznega novega hotela s sedmimi zvezdicami v Pekingu na Kitajskem, uživajo v razkošju do zadnje podrobnosti. Danfoss Comfort Controls je za novozgrajeni hotel z 236 razkošnimi apartmaji dobavil 700 pozlačenih radiatorskih termostatov. Kupec je posebej poudaril, da je izredno pomembno, da so termostati iz pravega zlata. Zato so termostate pozlatili s posebno lahko vrsto 24-karatnega zlata v lističih. Hotel je prve goste sprejel v septembru. 282008-10-13T08:54:48+02:00