<?xml version="1.0" encoding="utf-16"?><rss xmlns:a10="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0"><channel><title>Danfoss Group Global</title><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/RSS.ashx</link><description>Danfoss Group Global Pages</description><lastBuildDate>Fri, 19 Oct 2007 09:52:10 +0200</lastBuildDate><a10:id>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/</a10:id><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=1</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=1</link><title>Danfoss Group Global Page 1</title><description>MAKING MODERN LIVING POSSIBLE Global Danfoss Indija pripravljena za velik skok 15 Ambasador Danfossovih vrednot 19 Uspeh DPP 20 Zatoie za otroke 26 207 A Stakeholder Publication Slovenian edition</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=2</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=2</link><title>Danfoss Group Global Page 2</title><description>Published by Danfoss AS Total number printed 27, 400 Address Danfoss AS, L24212 DK6430 Nordborg globaldanfossdanfoss. com Responsible Ole Daugbjerg Editor Niels Chr. Larsen Prepress Christa Hartmann Photographer Glenn Simonsen, Daniel Weinreich Print Laursen Grafisk AS Published in Danish, English, French, Spanish, Polish, Slovenian, German, Chinese and Slovakian. Printed with vegetable colours on environmentally approved paper. Reproduction only by permission of the Editor and always with acknowledgement to Global Danfoss Global Danfoss 1 10 4 20 26 Global Danfoss Junij 2007 Kazalo Stan 1 Indija pripravljena za velik skok Indijsko gospodarstvo vsako leto naraste za skoraj 10 odstotkov. Danfoss v Indiji se razvija skoraj tirikrat hitreje in bo postal resnina Danfossova proizvodna drava. Ve na strani 15. Stan 4 Nova ruska tovarna je e premajhna Pred tirimi leti so naredili narte za novo Danfossovo tovarno na obrobju Moskve. Zdaj, ko je tovarna zgrajena, je novi predsednik Danfossa v Rusiji ugotovil, da je premajhna celo za sedanje potrebe. Vendar se bo lahko irila Stan 10 Ve zraka za Mesto pomladi Danfoss sodeluje pri obnovi in iritvi daljinskega ogrevanja v enem najbolj onesnaenih mest na Kitajskem. Stan 20 Nagrade na vsaki polici Stroji so zanesljiveji, kakovost je veja, delovno okolje je veliko bolje. Commercial Compressors v Franciji anje sadove usmerjenih aktivnosti DPP. Stan 26 Otroci z ulice dobili zatoie v Kijevu Danfossova donacija bo pripomogla k temu, da bodo imeli ukrajinski otroci z ulice po pouku streho nad glavo. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=3</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=3</link><title>Danfoss Group Global Page 3</title><description> Leader Zadnje ase so me e nekajkrat vpraali kaj bomo storili potem, ko bomo dosegli svoj plan za leto 2008 Seveda je to zelo dobro vpraanje. Planov e nismo dosegli in trdo bomo morali delati, da jih bomo, toda obstajajo pokazatelji, da smo na dobri poti, da doseemo neto prodajo v vrednosti 24 milijard DKK da zaslu imo 10 DKK pri vsakih 100 DKK, ki jih prodamo in da zasluimo 20 DKK na vsakih 100 DKK, ki jih vloimo. Seveda pa bo ivljenje teklo naprej, tudi ko bomo dosegli cilj 241020. Kaj bo po letu 2008 Pred kratkim so mi to vpraanje zastavili na konferenci v Avstriji, kjer so Globalne poslovne storitve povabile avstrijskega profe sorja in futurologa, da bi predvidel razvoj po vsem svetu. Med drugim je govoril o priakovanem vzponu gospodarstev BRIC Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Razpravljal je o pritisku na vire, o globalnem segrevanju itd. vse je bilo zelo zanimivo in pomembno za podjetje, kakrno je nae. Zakljuil je z besedami, da ne moremo niesar napovedati razen dejstva, da bo veji poudarek na okolju in energetski uinkovito sti. Mislim, da ima prav. To se e kae. Politiki po vsem svetu resno zaenjajo posveati pozornost segrevanju ozraja in poudarjati, kako pomembno je, da vsi varujemo z energijo in zmanjujemo toplogredne pline. To pomeni poveano povpraevanje po izdelkih, ki uinkovito izrabljajo energijo, in prav takne lahko ponudi Danfoss. To je srce naega podjetja in tisto, za kar si stalno prizadevamo. Ne glede na to, kateri razvojni oddelek obiem, povsod si inenirji in tehniki prizadevajo razviti energetsko varne reitve. Povsem naravno je, da stopamo naprej po tej poti. Zato je leto nji nateaj lovek na Luni posveen isti tehnologiji Cleantech ne zato, da bi slepo sledili modernim trendom, ampak zato, ker smo na tem podroju doma. Danes proizvajamo izdelke, po katerih bo v prihodnosti veliko povpraevanje in prilonost imamo, da Danfoss naredi velik korak naprej, e bomo dosegli plan za leto 2008, ostali osredo toeni na trge z najvejo stopnjo rasti in pri svojih razvojnih dejavnostih upotevali glavne trende, npr. pomanjkanje virov in energetsko uinkovitost. . . . zato je letonji nateaj lovek na Luni posveen isti tehnologiji Cleantech. . . Vice CEO in COO Niels B. Christiansen</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=4</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=4</link><title>Danfoss Group Global Page 4</title><description>4</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=5</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=5</link><title>Danfoss Group Global Page 5</title><description> Facts Focus Russia V Danfossu v Rusiji je trenutno redno zaposlenih 0 ljudi in zaasno. Samo v letonjem letu so zaposlili 0 oseb. Zaposleni so z veseljem priakovali selitev ven iz Moskve. Le nekaj se jih je odloilo, da se ne bodo preselili skupaj s podjetjem. Posebni avtobusi prevaajo zaposlene od najblije postaje podzemne eleznice do tovarne. Novost je to, da je Danfoss v Rusiji ponudil dodatno poko jninsko zavarovanje tistim zaposlenim, ki bodo podvojili svoj lastni prispevek. Taka ponudba ni nekaj obiajnega in v dveh mesecih jo je sprejelo e 40 odstotkov zaposlenih. Nova ruska tovarna je e premajhna Pred tirimi leti so naredili narte za novo Danfossovo tovarno na obrobju Moskve. Zdaj, ko je tovarna zgrajena, je novi predsednik Danfossa v Rusiji ugotovil, da je premajhna celo za sedanje potrebe. Vendar se bo lahko irila. Besedilo in slika Niels Chr. Larsen Za kaknih 400 povabljencev na otvoritvi tovarne v pokrajini Istra, ki bo 20. junija, bo dovolj prostora. In lahko si bodo ogledali nekaj lepega. Tovarna, ki se nahaja 20 kilometrov od zunanje moskovske obvoznice, je kopija tovarne t. 2 v Wuqingu na Kitajskem in krasi novo industrijsko obmoje, kjer tudi druga sve tovna podjetja nartujejo svojo prihodnost v Rusiji. A ko bodo gostje odli, se bo nadaljevala vsakdanjost in za vse blago je na policah teko najti prostor. S tem se ukvarja Mikhail Shapiro, vodja Danfossa v Rusiji. e pred otvoritvijo so se odloili, da bodo pri 12. 000 kvadratnih metrov veliki zgradbi dogradili e . 000 kvadratnih metrov veliko skladie, ki bo zgrajeno do konca leta. Zdaj se skladie iri vse do proizvodnih povrin. Skladie je premajhno za trie, ki se je v zadnjih letih povealo za 400 odstotkov in to v dravi, kjer je Danfoss lani dosegel svojo najvijo realno rast. Toda predsednik Danfossa Rusija ima velika priakovanja za prihodnost, ko naj bi se proizvodnja poveala. enske desno, moki levo S proizvodnjo so prvotno zaeli iz marketinkih razlogov. Kup cem je bilo ve, da je proizvodnja potekala v njihovi dravi. Danes je obseg proizvodnje drugaen. enske, obleene v rdee, so na eni strani sredine osi tovarne in vsako leto proizvedejo 00. 000 radiatorskih termostatov na drugi strani so moki v modrem, ki izdelajo 40. 000 jeklenih krogelnih ventilov. Shapiro ocenjuje, da bodo na prvi liniji letos proizvedli 20 odstot kov ve, na drugi pa 100 odstotkov ve. Poleg tega priakuje, da bodo odprli montano linijo za prenosnike toplote in balansirne ventile. Oboje spada v druino District Heating. Povedal je Za odprtje proizvodnih obratov v Rusiji so tevilne monosti. Stopnja rasti drave je visoka in potreba po posoda bljanju in gradnji novih objektov je ogromna plae v ruskih regijah pa so v primerjavi z Zahodno Evropo nizke. Konno bodo lahko veliko prihranili tudi pri pomembnih dejavni kih, kot je prevoz, kjer bodo lahko prihranili do 10 odstotkov, in carina za jeklene izdelke, kjer lahko prihranijo do 1 odstotkov. Ocenjujem, da bo pozidani del nae parcele v desetih letih tri krat veji, je dejal Mikhail Shapiro. Nova parcela obsega 114. 000 kvadratnih metrov. Lani je Danfoss v Rusiji prodal blago v vrednosti 14 milijonov evrov. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=6</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=6</link><title>Danfoss Group Global Page 6</title><description>6 Focus Russia Besedilo in slika Niels Chr. Larsen e si ogledate radiator v povpreni ruski hii, boste takoj opazili, da nekaj manjka zapreti se ga enostavno ne da. Toplota veselo tee skozi cevi, ne glede na to, ali je zunaj sibirska zima ali pa je prila pomlad, ko ptiki vrgolijo in postaja toplo. V veini drav, kjer je pozimi potrebno stanovanja ogrevati, je nekaj naftnih kriz izuilo potronike, da je treba pri ogrevanju varevati. Toda v Rusiji, deeli, kjer je ogrevanje potrebneje kot v veini drugih drav in kjer je v mnogih predelih mraz sedem do osem mesecev na leto, potroniki ravnajo tako, kot so ravnali od nekdaj ko jim v stanovanju postane prevroe, preprosto odprejo okna. Zdaj namerava Danfoss to spremeniti, toda pot bo dolga in teka. Spretno lobiranje tevilke kaejo, kako velik je problem 70 odstotkov vseh gospo dinjstev v Rusiji ima daljinsko ogrevanje. Ocenjujejo, da je toplo vodno omreje dolgo ve kot 1, 8 milijona kilometrov, izguba toplote v veini sistemov pa je med 20 in 70 odstotki tako da je velik del potreben obnove. Danfoss je to predvidel e leta 199, ko je ravno ustanovil pod jetje v Rusiji. Takratni predsednik Danfossa Rusija, Leif Simonsen, je el v napad. Pomagala sta mu Aleksandr Artyukh in Viktor Granovskiy sedanji tehnini direktor in njegov namestnik. Z uinkovitim lobiranjem in tesnim sodelovanjem z najvejim proizvajalcem grelnih plo v dravi, tovarno Santechprom, je Danfoss prevladal na celotnem triu in predvsem dosegel, da so oblasti v Moskvi uvedle smernice za uporabo termostatov na radiatorjih. Smernice so samo priporoila, toda v praksi jih upoteva osem od desetih izvajalcev. Do tu je vse v redu. al pa tudi tam, kjer so termostati vgrajeni, mnogi stanovalci ne razumejo njihovega pomena in nekateri jih celo odstranijo. Toplota e vedno uhaja Danfossu je uspelo spodbuditi izvajalce, da v veino novih zgradb v Moskvi vgrajujejo radiatorske termostate. Toda potronike je treba ele prepriati, da je to pametno. Reitev je v tem, da stano valci plaujejo loene raune za toploto, ki jo porabijo tako da se prednosti odraajo na njihovem raunu za ogrevanje. Enako plailo Teava je v tem, da za ogrevanje e vedno plaujejo enako, ne glede na to, e zapirajo radiatorje in varujejo z energijo. V Rusiji vsi plaujejo enako. Rauni so odvisni od velikosti stanovanja, ne pa od porabe v gospodinjstvu. Zaenkrat ogrevanje e ni zelo drago. Plaujejo ga po posebni nacionalni tarifi, obine pa pogosto nudijo dodatno finanno pomo. Proti takim razmeram se bori Danfoss. Ni enostavno prepriati izvajalca, naj investira v celotni paket, ki ga ponuja Danfoss, vkljuno s prenosniki toplote in merilniki v vsakem stanovanju. Tako se samo povia cena stanovanj in to ni argument, ki bi privabljal kupce, je pojasnil tehnini direktor Aleksandr Artyukh. Zato obstaja le malo tovrstnih projektov, ki sluijo predvsem za zgled, kako bi lahko bilo kako bi lahko pri ogrevanju privarevali 040 odstotkov. Globalno segrevanje in sporazumi, kakren je kjotski, v Rusiji niso deleni velike pozornosti. Deela ima velike zaloge nafte in plina, zato prebivalci niso motivirani za varevanje, je dejal Viktor Granovskiy. Omenil je e en pomemben vidik med politiki in uradniki je globoko zasidran strah, da bi Rusi med dolgimi zimami zmrznili. Vendar so nekateri dejavniki naklonjeni Danfossu moskovski mestni svet se je odloil, da bo ukinil podrunico za daljinsko ogrevanje. Na ta nain naj bi postali potroniki daljinskega ogrevanja bolj pozorni na svoje raune za ogrevanje. Poleg tega bodo tiri regije kmalu uvedle pravila glede uporabe radiatorskih termostatov, kakrna veljajo v Moskvi. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=7</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=7</link><title>Danfoss Group Global Page 7</title><description>Facts 7 Vsako leto z novimi stavbami pozidajo milijonov kvadratnih metrov zemljia v Moskvi in milijonov v njeni okolici. Po vsej Rusiji pozidajo priblino 0 milijonov kvadratnih metrov. To pomeni, da samo v prestolnici potrebujejo priblino pol milijona grelnih elementov kar predstavlja ogromen potencial za Danfossove izdelke. V Moskvi je treba pozorno gledati okrog sebe. Prav kmalu bodo tam postavili nov gradbeni erjav to je prvi znak, da se bo nekaj dogajalo. In prav erjavi so tisto, kar ie prodajni inenir Vladimir Arsenov, ko se vozi po svojem okoliu v ruski prestolnici. Je eden izmed osmih prodajnih inenirjev, zadolenih za sprem ljanje novih zgradb. Moskvo so si razdelili med seboj. Vladimir spremlja dogajanje na severozahodnem delu. Tukaj veliko gradijo, na primer na obmoju nekdanjega letalia, kjer so zrasli 200 nadstropni stanovanjski bloki. Izkazalo se je, da je metoda spremljanja zelo uinkovita. Ko se zane nov projekt, vse podatke o njem vnesejo v poseben raunalniki sistem, v drugih delih organizacije pa stopijo v stik z izvajalcem in s svetovalci, ki so zadoleni za sistem ogrevanja in za druge sisteme, ki bi bili lahko zanimivi za Danfoss. Danfoss Rusija razmilja o tem, da bi sistem razirili e na dis tributerje. Izvajalec naj bi v Danfossovem sistemu neposredno izbiral med razlinimi distributerji. Tako bi distributerji utili vejo dolnost, da nudijo najbolje mone storitve, je izrazil svoje upe Mikhail Shapiro, vodja Danfossa Rusija. Do zdaj so v sistem vnesli podatke o 1. 00 gradbenih projektih v Moskvi. V drugih regijah so vpisali 2. 000 zgradb. Sledite gradbenemu erjavu Zaenja se nov projekt. Prodajni inenir je nael e eno novo moskovsko gradbie. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=8</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=8</link><title>Danfoss Group Global Page 8</title><description>8 Danfossovi rezultati za leto 2006 so bili najbolji doslej. Ole Steen Andersen je bil zadovoljen, da je bila situacija taka, ko se je na letni skupini upokojil kot glavni finanni direktor. Vendar pa je napovedal, da bo rekord dral samo eno leto kajti leto 2007 bo e uspeneje. Priakuje pa tudi, da bo rezul tat prvega letonjega etrtletja najbolji etrtletni rezultat sploh ostal rekorden e vrsto let. etrtletni rezultat je zelo dober in ve let bo trajalo, preden ga bodo moji nasledniki uspeli izboljati, je hudomuno napo vedal Ole Steen Andersen. e pred tem se je predsednik Henrik E. Nyegaard zahvalil Oleju Steenu Andersenu za njegov vedno dobro pripravljen in prodoren pristop. Na vsakem sestanku Danfossovega upravnega odbora smo lani odbora in jaz z zadovoljstvom sprejemali vaa stvarna in razumljiva poroila o stanju podjetja, v katerih ste tudi natanno opozorili na slabosti in teave, s katerimi se je bilo potrebno spo pasti, je dejal Henrik E. Nyegaard. Ole Steen Andersena je v izvrnem odboru zamenjal Frederik Lotz. Razmiljanja o novem krogu delnic za zaposlene Na letni skupini je predsednik objavil, da upravni odbor razmi lja, da bi na skupini prihodnje leto ponudil nov krog delnic za zaposlene. To bo sovpadalo z 7letnico Danfossa. Prodoren do konca Izvrni podpredsednik je na letni skupini predstavil rekordne rezultate in se upokojil. Odbor razmilja o novi ponudbi delnic za zaposlene. Niels Chr. Larsen Zaposleni so e dvakrat dobili prilonost za nakup delnic v pod jetju. Prvi se je to zgodilo leta 2001, ko so delnice lahko kupili po ceni 200 DKK. Druga prilonost je bila leta 2004, ko se je cena dvignila na 600 DKK. Obakrat je bila cena ugodna in kupci so imeli pri nakupu dobiek. Na letonji skupini so doloili ceno 2. 27 DKK kar predstavlja porast za 27 odstotkov v enem letu. Trenutno je priblino odstotke Danfossa v lasti zaposlenih. Danfossova trenutna vrednost je 2 milijard DKK. Mc Kinsey v odboru Bill E. Hoover, direktor svetovalnega podjetja Mc Kinsey, je bil izvoljen za lana upravnega odbora, kjer je zamenjal Dani ela Meilanda. Sodeloval je pri ustanovitvi Danfossa na Kitajskem in imel kljuno vlogo pri uvajanju obirnega projekta, Danfossovega poslovnega sistema. Bill E. Hoover dela v Mc Kinseyu e od leta 1977. Zadnjih deset let je bil zadolen za Mc Kinseyevo svetovanje Danfossu in je sodeloval pri vsakem projektu. Svoje delovno mesto v Mc Kinseyu bo zapustil konec junija. Zaradi tesnih stikov z Danfossom sem dobil globalen vpo gled v Danfossovo poslovanje in veselim se dela v odboru, je povedal. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=9</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=9</link><title>Danfoss Group Global Page 9</title><description>9 Facts Niels Chr. Larsen Prvi termostatski ekspanzijski ventil, ki ga je Mads Clausen proi zvajal v svoji sobi, je omogoil boljo izrabo hladilnega sredstva in s tem prihranek energije. Razvoj gre e naprej v isto smer ena od skupnih lastnosti tevilnih Danfossovih izdelkov je ta, da varujejo z energijo. Tako ni ni nenavadnega, da je Danfoss na vrhu vala Cleantech, ki je zadnja leta preplavil ZDA in se pribluuje Evropi in ostalemu svetu, je dejal Danfossov predsednik in CEO, J&amp;#248;rgen M. Clausen. Na letni skupini je zartal prihodnost in pojasnil predanost naelu Cleantech, ki ga zastopa izvrni odbor. Cleantech pomeni varevanje z energijo in isto tehnologijo. To je natanno tisto, kar ponemo. Samo s frekvennimi pretvorniki, ki jih izdelajo v Motion Controls, vsako leto prihranimo 1000 MW, kar je toliko, kot proizvedeta dve precej veliki elektrarni, je pove dal predsednik Danfossa. samo s frekvennimi pretvorniki prihranimo toliko energije, kot jo proizvedeta dve precej veliki elektrarni Cleantech, val iste tehnologije, ki izvira iz ZDA, se je hitro raziril po vsem svetu. Gre za proizvod njo energetsko varnih izdelkov to pa je Danfossu pisano na koo. Podjetje take izdelke proizvaja e od leta 1933. Cleantech je tema letonjega tekmovanja lovek na Luni, kot kae transparent na steni zgradbe A v Nordborgu na Danskem. Transpa rent je velik skoraj 320 kvadratnih metrov. Cleantech pomeni boljo izrabo energije. Med drugim vkljuuje energijo sonca in vetra. V zadnjih letih se vlagatelji vse bolj zani majo za podjetja, ki sledijo naelom Cleantech. V drugem etr tletju lanskega leta so v ZDA vsak sedmi dolar vloili v podjetje, ki se ukvarja s Cleantech, in podroje Cleantech je pritegnilo tretji najveji znesek investicije. Vedno je dobro biti prvi na valu. Cleantech je to, kar si elimo, in tako se bomo v prihodnosti trili, je dejal J&amp;#248;rgen M. Clausen. Med energetsko varnimi Danfossovimi izdelki so na primer Danfossovi kompresorji s spremenljivo hitrostjo porabijo najmanj 2 odstotkov manj energije kot drugi kompre sorji. Danfossove toplotne rpalke, ki porabijo 0 odstotkov manj energije kot ogrevanje na olje ali plin in bodo pomembna alternativa, ko bodo v Evropi uvedli pro gram varevanja z energijo v novih stavbah. Elektrini moduli, ki jih izdeluje Danfoss Silicon Power, se med drugim uporabljajo za regulacijo servo volana pri Fordu in Citronu in omogoijo prihranek odstotkov energije. Visokotlani stroj Water Solutions za ienje vode pre dela kubini meter vode trikrat ceneje od primerljivih izdelkov. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=10</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=10</link><title>Danfoss Group Global Page 10</title><description>10 Customer Business Niels Chr. Larsen Foto Osmo Tammela Ve zraka za Mesto pomladi Danfoss sodeluje pri obnovi in iritvi daljinskega ogrevanja v enem najbolj onesnaenih mest na Kitajskem. Changchun lei na severu Kitajske. Ima 2, milijona prebivalcev. V pesnikem jeziku mu pravijo Mesto pomladi za Velikim zidom. Toda pozimi ni v njem ni pesnikega nebo prekriva dim iz te vilnih pei na premog, ki ogrevajo stanovanjske bloke. Grelniki so neuinkoviti in oddajajo kodljive snovi v ozraje. A od prihodnje zime dalje bo bolje. To pomlad so obnovili in raz irili mestno omreje daljinskega ogrevanja. Glavni izvajalec je bil Danfoss. Lani je District Heating pridobil naroilo v vrednosti 10 milijonov evrov, po katerem so letos na sever Kitajske poslali 0 zabojnikov opreme. V zabojnikih je bilo med drugim 40 Danfos sovih velikih prenosnikov toplote 10 MW, od katerih vsak tehta do devet ton, in oprema za posodobitev vseh 12 enot v toplarni. Projekt je bil zelo zapleten, e posebej zato, ker ga je financirala Danida, organizacija danskega zunanjega ministrstva za razvoj, zaradi esar je morala proizvodnja vsaj deloma potekati na Dan skem. Preostanek proizvodnje je potekal v Danfossu na Poljskem in Finskem. e kmalu mi je postalo jasno, da smo pridobili precej teaven projekt in da bomo e bomo uspeli pri tem projektu zmogli vse, je povedal Dariusz Wellenger, vodja projekta. Izboljano delovno okolje Changchun je eno najbolj onesnaenih mest na Kitajskem. K onesnaenju najve prispevajo tevilne majhne pei za centralno </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=11</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=11</link><title>Danfoss Group Global Page 11</title><description>Facts 11 Facts ogrevanje na premog. Priblino 70 odstotkov teh pei so izdelali v 70. letih prejnjega stoletja in dajejo 8 odstotkov toplote za mesto. Upravitelji stanovanj so obiajno lastniki teh pei. Kurjai 24 ur na dan nakladajo premog v porene pei. Po koncu projekta bo omreje daljinskega ogrevanja dobavljalo toploto 80. 000 gospodinjstvom, kar predstavlja priblino dese tino mesta, in osem malih pei na premog bodo lahko odklo pili. Na ta nain bo v ozraje vsako leto prilo 8. 000 ton manj ogljikovega dioksida CO2, 21 ton manj veplovega dioksida SO2 in 8 ton manj duikovega dioksida NOX. To bo pomenilo tudi, da bodo potrebne zaloge premoga na prostem manje. Rezultat manj premogovega prahu v zraku in bolj profesionalno in zdravo delovno okolje. Prenovljeno omreje daljinskega ogrevanja bo zaelo obratovati leta 2008. Kot glavni izvajalec je Danfoss odgovoren za celotni projekt, vkljuno z dobavo elementov prenosnikov toplote, cevi in druge opreme za daljinsko ogrevanje, s olanjem, testiranjem, nadzorom vgradnje in konno primopredajo sistema. Element prenosnika toplote je prenosnik toplote s pripadajoo opremo, pripravljen za vgradnjo v sistem. Imenujemo ga tudi podpostaja. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=12</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=12</link><title>Danfoss Group Global Page 12</title><description>12 Notes Radiatorski termostat zaostal Comfort Controls, ki proizvaja verje tno najbolj znani Danfossov izdelek, radiatorski termostat, ni ve najveje poslovno podroje v Heating Division. V zadnjih nekaj letih se je District Heating zelo raziril zaradi prevzema podjetij, kot so LPM, Gemina, Redan in JIP. V manj kot tirih letih se je neto pro daja District Heating skoraj poetverila. tevilo zaposlenih se je povealo s 00 na 1. 400, poslovno podroje pa je zdaj sestavljeno iz 1 pravnih enot. Comfort Controls je e vedno v vodstvu po neto prodaji in tudi po visoki stopnji rasti. Ivan Kudsk izkuen nekdanji danski policist, strokovnjak za organiziran kriminal, se je 1. maja zaposlil v Danfossu. Njegova naloga je izslediti ponarejevalce in podpreti Danfoss v boju proti ponarejanju. Na tem podroju se iz spretnih amaterjev razvijamo v profe sionalce. Mnoge svetovne korporacije so v zadnjih nekaj letih zaposlile policiste, ki opravljajo te naloge. Zdaj irimo svoje dejavnosti, da jih bomo dohiteli, je povedal Frank Petersen, vodja Danfossovega patentnega oddelka. Ivan Kudsk bo usklajeval delo na podroju boja proti svetov nemu piratstvu iz svoje pisarne v Danfossovem patentnem oddelku v Nordborgu. Tesno bo sodeloval z uradom na Kitajskem, kjer so zaposleni trije pravniki. Delovne izkunje ima med drugim kot policijski obveevalec, v zadnjih nekaj letih pa se je posvetil prepreevanju kraje avtorskih pravic. Na tem podroju ima stike z ljudmi po vsem svetu, sodeloval pa je tudi pri najvejem tovrstnem primeru na Danskem, ko je lo za ponarejanje noev in svetilk v vrednosti okrog 0 milijonov evrov. Nihe ne eli biti okraden. Ponarejanje blaga pa je v bistvu tatvina, je poudaril Ivan Kudsk. Letos je Danfoss vloil tiri tobe proti ponarejevalcem in med drugim zaplenil . 000 zaganjalnikov kompresorjev za hlajenje. Marca so s cestnim valjarjem v puavi v Dubaju uniili 600 ponarejenih filtrskih suilnikov. V patentnem oddelku ocenjujejo, da zaradi ponaredkov Dan foss vsako leto utrpi milijonsko kodo zaradi manje prodaje. Poleg tega ponaredki, ki niso brezhibni, kodujejo Danfosso vemu ugledu. Policist prepreuje piratstvo Niels Chr. Larsen Ivan Kudsk je ve let proueval organizirani kriminal. Zdaj bo lovil ponarejevalce za Danfoss. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=13</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=13</link><title>Danfoss Group Global Page 13</title><description>1 Strategies Trends Facts Besedilo in slike Niels Chr. Larsen Leif Dalsgaard, vodja prodajne skupine v Prodaji na Danskem, e dolga leta prodaja Danfossove izdelke podjetju RENOFF. RENO FF med drugim proizvaja visokotlane istilne naprave in Leif je bil preprian, da mu je povsem jasno, katere Danfossove izdelke podjetje potrebuje. A ko je v teku Danfossovega prodajnega programa zadevo podrobneje prouil, je ugotovil, da ni imel popolnoma prav. Ko se je sestal s kupcem, da bi pripravila spisek vseh delov, iz katerih v obratu sestavljajo konni izdelek, sta ugotovila, da bi Danfoss podjetju lahko dobavljal tudi tlane pretvornike in vrsto CI kontaktorjev. Posledica je bila, da se je prodaja podjetju RENOFF poveala za 101 odstotkov sodelovanje med tem podjetjem in Danfossom pa se je okrepilo. Prodajni program poveal prodajo za 101 Danfossov prodajni program je omogoil sistematizacijo znanja zaposlenih v prodaji in jim dal bolji vpogled v potrebe njihovih kupcev. V svetu kupca Primer podjetja RENOFF je le eden izmed mnogih primerov v prodajnem programu, ki poteka od leta 200 dalje. Cilj programa je uinkoviteja prodaja, ki jo bomo dosegli s tevilnimi ukrepi in pripomoki za zaposlene v prodaji. V Leifovem primeru je bil tak pripomoek navodilo za razgovor, ki pomaga prodajalcem, da se zares vivijo v svet kupca. Pomagala mu je tudi razpredelnica, v kateri je bila enostavno in jasno prikazana primerjava Danfosso vih izdelkov z izdelki tekmecev, predvsem glede na ceno, storitve, dobavni rok itd. V teku pilotnega DSP smo se zavedeli, kaj delamo. Spoznali smo, da je potrebno sistematizirati nae znanje. Prej smo se pogosto zelo trudili, da bi nali prave argumente, kadar so tekmeci kupcu ponudili cenejo monost. Zdaj je laje, poleg tega pa imamo znotraj Danfossa veliko iro mreo, ki jo lahko uporabimo, je dejal Leif Dalsgaard. Poudaril je, da so se tisti kupci, ki so sodelovali v pilotnem pro jektu, pozitivno odzvali na povean interes Danfossovega pro dajnega osebja. Vodja proizvodnje v RENOFF Bruno Jensen je to potrdil Leif se uspeno poglablja v razline probleme in nam daje odgovore, ki jih potrebujemo, da probleme reimo. Teavno ocenjevanje Cilj programa DSP je dosei za 20 milijonov kron veji konni rezultat ob koncu leta 2008. Povpreno med vsakim pilotskim projektom obstaja monost poveanja prodaje za 101 odstot kov. Claus Iversen, vodja DSP, je priznal, da je tevilke teko oce niti. Nanje vplivajo tudi zunanji dejavniki, na primer gospodarski trendi. Poleg tega se uinek pokae ele po 1218 mesecih. Ven dar je najpomembneje to, da se sposobnosti prodajnega osebja izboljujejo, je zatrdil. Vedno smo veliko prodali zaradi svojega tehninega znanja, nismo pa bili dovolj uspeni, ko smo na primer poskuali pojasniti kupcu, kakne koristi bo imel zaradi manjega tevila okvar in boljih storitev. Namen DSP je med drugim, da bi to izboljali, je povedal. Jeseni je Leif Dalsgaard sodeloval pri vodenju pilota DSP v IA v skandinavskih deelah. Svojih spoznanj zaenkrat e niposredoval vsem prodajalcem v regiji. Peti val DSP se je zael 1. junija. Sestavlja ga 20 pilotov v Evropi. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=14</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=14</link><title>Danfoss Group Global Page 14</title><description>14 Facts Danfoss v Indiji proda priblino za 0 milijonov evrov. Letna sto pnja rasti je 40 odstotkov. Kondenzatorske enote trenutno sestavljajo v Indiji. Water Valves bo leta 2007 odprl montano linijo. Proizvodnja regulatorjev KP se bo zaela decembra. Bhalchandra Pasupathy, predsednik Danfossa Indija, z veseljem priakuje nove proizvodne linije. Njegova pisarna na sedeu Danfossa v industrijski coni na jugu Chennaia gleda na novo zgrajeno tiripasovnico. Na obeh straneh ceste so velika podjetja zgradila svoje prostore. Med njimi je ve Danfossovih kupcev. Vrednost parcele je v zadnjih nekaj letih izredno narasla, toda zaenkrat e ni dobro izkoriena. Razen redno zaposlenih v glavni stavbi je e nekaj delavcev, ki v skladini hali za glavno stavbo sesta vljajo kondenzatorske enote. Toda e od samega zaetka so nartovali, da bo parcela zadostovala za prihodnje potrebe. Ve prostora za iritev v Chennaju Tako velika je, da je ob robu parcele e vedno na voljo 6. 000 kvadratnih metrov za nove zgradbe. Tisto zemljie zaenkrat e obvladujejo strupene kae, toda Bhal chandra Pasupathy z veseljem priakuje, da se bo razvil tudi tisti del parcele. Stopnja rasti v Indiji je zelo visoka in e elite biti udeleeni, morate dokazati, da ste pomemben lokalni dejavnik, je poudaril. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=15</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=15</link><title>Danfoss Group Global Page 15</title><description>1 Focus India Zanimo z obiskom v indijskem supermarketu. V tej irni in gosto naseljeni dravi jih ni zelo veliko in indijski potroniki jih opazu jejo z dobrno mero radovednosti konec koncev so supermar keti nekaj popolnoma drugega kot obiajna prodaja na ulici in v trgovinah. Toda prodaja kae, da obseni indijski srednji razred pozdravlja novo dobo. Indijski srednji razred zdaj teje 0 milijonov ljudi in njihova kupna mo opazno naraa. Danes lahko najdemo supermarkete, nakupovalna sredia in veleblagovnice samo v velikih mestih, toda priakujejo, da bo do leta 2012 v dravi ve kot tirinajstkrat toliko sodobnih trgovin kot leta 2002. e nekaj tevilk danes uporablja sodobno poslovanje samo 2 odstotka trgovcev njihovo tevilo bo do leta 201 naraslo na celih odstotkov, predvidevajo v najveji verigi supermarke tov na svetu, Wal Mart. Najveje verige supermarketov se pripravljajo, da se predstavijo indijskim potronikom skupaj s celotnim sistemom, ki omogoa dobavo blaga na police. Sem spada nabava blaga, prevoz in kar je e posebno zanimivo za Danfoss hlajenje na vseh tokah v verigi, od proizvajalca do potronika. Zraven je seveda tudi klima tizacija, ki jo potrebujejo nakupovalna sredia. Maloprodaja je le eno izmed podroij, ki so zadnja leta v Indiji doivela velike spremembe. Stopnja rasti v dravi je ve kot 9 odstotkov na leto. Svetovalno podjetje Goldman Sachs pred videva povpreno osemodstotno rast do leta 2020. Obenem je gospodarstvo v Indiji skoraj tako mono kot na Kitajskem, e upotevamo kupno mo. Indija pripravljena za velik skok Indijsko gospodarstvo vsako leto naraste za skoraj 10 odstotkov. Danfoss v Indiji se razvija skoraj tirikrat hitreje in bo postal resnina Danfossova proizvodna drava. V ospredju Da bi AC prevzel vodilno mesto v perspektivni Indiji, se je odlo il, da odpre proizvodni obrat za tlane regulatorje na sedeu Danfossa Indija v mestu Chennai. Regulatorji itijo sisteme pred previsokim ali prenizkim tlakom, na primer v kompresorjih in v klimatskih sistemih. Do zdaj so jih proizvajali samo na Poljskem, toda vrsta pokazateljev je narekovala iritev proizvodnje v Indijo, je poudaril Eric Bertrand, vodja projekta v AC. Najpomembneji vzrok je, da vsi najpomembneji svetovni kupci AC odpirajo svoja podjetja v Indiji. Ti kupci, tako kot tudi lokalni indijski kupci, so eleli, da bi Danfoss dokazal predanost lokal nemu obmoju in vzpostavil proizvodnjo v Indiji. Zato je za nas bistvenega pomena, da smo blizu kupcev, da lahko sodelujemo pri razvoju in tudi nudimo lokalne storitve, je pojasnil. Z novo proizvodno linijo v kraju Chennai se bo globalna pro izvodna kapaciteta za tlane regulatorje poveala za 101 odstotkov. Toda ta proizvodni obrat je le predhodnik vrste novih proizvodnih linij v Indiji. AC namerava v Indiji proizvajati tudi druge izdelke, e se bo izkazalo, da obstajajo prednosti lokalne proizvodnje. Tlani regulatorji so tako vznemirljiva prilonost kot tudi preiz kusni kamen za ugotavljanje poloaja na triu, ki bo sasoma lahko privedel do vzpostavitve mnogih drugih proizvodnih linij. Tlani regulator KP uporabljamo pri veini naih hladilnih naprav, zato bo tlani regulator KP, izdelan v Indiji, bistveno izboljal na ugled, je dejal Eric Bertrand. Besedilo in slike Niels Chr. Larsen</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=16</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=16</link><title>Danfoss Group Global Page 16</title><description>16 Focus India Vsakdo, ki obie prestolnico Indije, Delhi, pozna problem pro metne zamake, kolone taksijev, avtomobilov, motornih koles, avtorik in avtobusov, ki neumorno hupajo zraven pa jih va sih opazuje grua krav, ki sredi ceste iejo kaj za pod zob. Indija se sooa s hudimi teavami v prometu, tako kot tevilna azijska velemesta. Ashwini Kumar Raina ki je zadolen za pro dajo Motion Controls Food Beverages v severni Indiji je va sih vse predobro poznal poloaj. Za vonjo na delo v Danfossu v Delhiju in z njega je pogosto porabil dve do tri ure. Danes pa se zjutraj doma lepo prijavi na raunalnik in takoj zane z delom. Dvakrat ve obiskov kupcev Ashwini ima koristi od tega, da je pionir projekta za izboljave, ki ga uvajajo v Indiji. Na zaetku projekt zajema samo indijsko prestolnico, vendar ga bodo letos razirili tudi na mesti Mumbai in Chennai. Njegov namen je zmanjati tevilo rednih delovnih postaj v prodajnih uradih in spodbujati zaposlene v prodaji k pogostejemu delu na domu. Tako se bo zmanjalo tevilo potrebnih delovnih mest in na voljo bo ve asa za obiskovanje kupcev. Z delom na domu nad prometne zamake v Indiji Prometni zamaki in hitro rastoe najemnine poslovnih prostorov v Indiji kaejo v isto smer pametno je, da zaposleni v prodaji ne hodijo v pisarno. . V Ashwinijevem primeru to pomeni, da lahko obie dvakrat ve kupcev kot prej, ko se je moral najprej pripeljati v svojo pisarno na drugem koncu Delhija. Za moje delo predstavlja veliko prednost in v olajanje mi je, da lahko delam na domu. Promet je vsak dan gosteji in moja ena je vesela, ker ne prihajam pozno domov. Prej ob delavnikih nisem preivel veliko asa z otroki, je povedal Ashwini. Mir je bistvenega pomena V stanovanju so mu prikljuili irokopasovni internet. Organiziral si je pisarno, kjer lahko dela, ne da bi ga motili otroci, stari od deset do pet let. Kadar dela, potrebuje popoln mir in tiino, je poudaril Ashwini. Druina se mora sprijazniti s tem. Hkrati pri delu na domu potrebuje podporo zaposlenih v pisarni, ki mu morajo posredovati telefakse in druga pomembna sporoila. Delo na domu ima veliko prednosti, obstajajo pa tudi pomanklji vosti. Bistveno je ohranjanje komunikacije med lovekom, ki dela doma, in zaposlenimi v pisarni. Ashwini poskrbi za to tako, da se enkrat tedensko sestane s sodelavci, vendar ne vedno v pisarni. Vseazijska projektna skupina je prouila prednosti in pomanj kljivosti uvedbe koncepta vitke pisarne v Avstraliji, Indoneziji, Vietnamu in Indiji. V teh dravah je 248 ljudi zaposlenih v prodajnih pisarnah. Skupina ocenjuje, da vsak etrti potrebuje stalno delovno mesto. Raziskave kaejo, da zaposleni v prodaji povpreno preivijo 0 svojega delovnega asa v pisarni. Zato projektna skupina ocenjuje, da bodo s konceptom vitke pisarne pridobili dovolj prostora za dodatnih 9 zaposlenih v obstojeih pisarnikih prostorih. Facts</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=17</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=17</link><title>Danfoss Group Global Page 17</title><description>17 Poudaril je tudi, da je za to potrebna doloena mera zrelosti. lovek mora biti sposoben, da se sam motivira. Ne verjamem, da bi bilo vsakomur ve, toda e ima dovolj samodiscipline, imata koristi obe strani zaposleni prihranimo as, ki ga lahko preivimo z druino, Danfoss pa prihrani pri naje mnini, je dejal. Vsak drugi stol je prazen Pred zaetkom projekta je raziskava pokazala, da so bila delovna mesta v pisarni zasedena samo 0 asa kar je pomenilo, da so bili stoli polovico delovnega asa prazni. Zato zdaj ugotavljajo, kateri zaposleni potrebujejo stalno delovno mesto. V prodajnih pisarnah, kakrna je tista v Mumbaiju, je obi ajno taknih 40 zaposlenih. V pisarni dela 20 zaposlenih, zdaj pa je tevilo stalnih delovnih mest omejeno na 8. Poleg tega so na sredi prostora tiri skupne delovne postaje, ki jih lahko upora blja kdorkoli. Na ta nain imamo dovolj prostora, da lahko tevilo zaposlenih v Mumbaiju poveamo za 1 s imer bomo skoraj podvojili tevilo zaposlenih na isti povrini, je povedal Hariharan Krishna, direktor GBS v Indiji. Na ta nain bodo veliko prihranili pri najemnini. Mumbai je eno izmed podroij, kjer znaa letna gospodarska rast okoli 9 odstotkov. Najemnine so se v Indiji od leta 2000 poviale za 10 odstotkov in e rastejo. Hariharan Krishna je poudaril, da je potrebno pred uvedbo koncepta vitke pisarne upotevati lokalno kulturo in obutke zaposlenih. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=18</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=18</link><title>Danfoss Group Global Page 18</title><description>18 Notes Ceneje poiljke surovin v Mehiko Projekt, ki sta ga pred kratkim zakljuila Danfoss Mehika in Danfoss globalne logistine storitve, bo omogoil prihranek v viini 1 odstotkov na leto pri prevozu surovin iz Evrope v Mehiko. V asu, ko je potekal projekt, so uvedli nov internetni pripomoek, ki je zaposlenim v nabavi v Mehiki omogoil organiza cijo najcenejega monega prevoza surovin. Orodje omogoa enostavno izbiro ladijskega ali letalskega prevoza, tako da je dobava surovin hitreja, e so nujno potrebne. Za dobave bo zadoleno prevozniko podjetje Mah. Mladi tretji na tekmovanju robotov NXT Generation ki jo finanno pod pirata Danfoss Baltimore in Fundacija Fabrikant Mads Clausen je zasedla tretje mesto na tehnolokem tekmo vanju First LEGO League, ki se ga je udeleilo priblino 90. 000 mladih. V finalu v Atlanti, ZDA, se je aprila pomerilo 9 ekip s po 10 lani, starimi od 10 do 16 let. Njihova naloga je bila sestaviti in programirati robota, ki bo opravljal ve nalog. Ekipe so med drugim dobile toke za programiranje, za robotovo uspenost pri opravljanju nalog, za lastno domiselnost in za sku pinsko delo. NXT Generation prihaja iz Danske. Predstavljajte si vrednote se spremenijo v umetnine Danfossovo upravo v Nordborgu bodo kmalu krasile umetnine. Tak je namen nateaja, ki ga je Danfoss pripravil v maju in na katerem naj bi sodelovali tuden tje z vsega sveta. tudentje naj bi izdelali umetnine, ki bi ponazarjale Danfossove vrednote in poslanstvo. Fond za nagrade znaa 100. 000 evrov. Mednarodna irija bo izbrala najbolja dela, ki jih bo Danfoss nato odkupil in razstavil na sto pniu glavne stavbe. Niels Chr. Larsen Malo pred svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu v Moskvi je Danfoss sklenil sponzorsko pogodbo z dansko dravno hokejsko reprezentanco. Motvo je bilo na prvenstvu deseto, premagalo je Ukrajino in Italijo in izgubilo proti Rusiji, Finski in vici. Motvo se bo udeleevalo prihodnjih svetovnih prvenstev. Pogodba bo potekla konec leta 2008. Danfoss na ledu</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=19</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=19</link><title>Danfoss Group Global Page 19</title><description>19 Izvrni odbor vsako etrtletje imenuje ambasadorja Danfossovih vrednot. Tokrat je bil to viji svetovalec Rasmus Caspersen. Niels Chr. Larsen Eden vodilnih pionirjev Danfossove kadrovske slube je bil imenovan za ambasadorja Danfossovih vrednot. Rasmus Caspersen se e 2 let ukvarja z razvojem zaposlenih odkar mu je takratni predsednik Danfossa Henry Petersen dejal Vi bi morali delati z ljudmi. V tistem asu je uvedel ocenjevanje zaposlenih medtem je mnogim Danfossovim zaposlenim pogosto prostovoljno pomagal najti najustrezneje delovno mesto v organizaciji. Pogosto naletim na kolege, ki ne uporabljajo vseh svojih sposobnosti. Po drugi strani je udovito gledati iskrice v njihovih oeh, ko zautijo predanost in se zavedo, da so spo sobni dosei ve, kot so kdaj mislili, je povedal. Rasmus Caspersen ima 64 let. 1. avgusta se bo upokojil in pravi, da je navduen in poaen, da je bil na jesen svo jega poklicnega ivljenja izbran za vzornega predstavnika Danfossovih vrednot. Po njegovem preprianju se vrednote pogosto izraajo brez besed. Na primer takrat, ko obiskovalca v Danfossovi pisarni ali tovarni sprejmemo prijazno in profe sionalno. Tako pokaemo, da je vse v redu na prijazen nain. In da ivimo v ozraju zaupanja, kjer se lahko zanesemo eden na drugega in nimamo skritih namenov, je pojasnil Rasmus Caspersen. Hkrati je predvsem v zadnjih nekaj letih opazil, da vse ve ljudi ivi v skladu s temi vrednotami, predvsem v svojih stikih s kupci. Pred nekaj leti sem bil mentor korejskemu zaposlenemu, ki mi je zaupal, da je nameraval oditi iz Danfossa. Toda ko je videl, kako profesionalno je Danfoss obravnaval pritobo nekega kupca, si je dejal, da hoe ostati prav tam. To doka zuje, da so vrednote resnine in da so neloljivi del naega vsakodnevnega dela, je povedal. Profesionalen na prijazen nain</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=20</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=20</link><title>Danfoss Group Global Page 20</title><description>20 Working Life 20 Facts Ko je vodja proizvodnje FRCC v Franciji Jean Luc Margand vodil svoj prvi projekt DPP, se je odloil obrat v Anseju bo vzorni model za druga proi zvodna podroja v Danfossu. Hoteli smo biti najbolji pri proizvodnji in si stalno zastavljati nove cilje, da bi napredovali. Zdaj anjemo sadove svojih prizadevanj, je dejal. Obrat v Anseju je februarja dosegel enega naj boljih rezultatov izmed vseh projektov DPP, ki so jih izpeljali v skupini. Od marca 200 se je strojni oddelek izboljal za 96 odstotkov. To pomeni, da zaposleni proizvedejo dvakrat toliko kot pred DPP. Na tovarnikih strojih vsak dan izvrtajo in dokon ajo okoli 00 kompresorskih spiral. V tovarni vsako leto izdelajo 120. 000 spiralnih kompresor jev. Jean Luc Margand ima bogate izkunje na podroju dobav sestavnih delov za Renault in Toyoto, tako da mu vitka proizvodnja ni bila panska vas, ko je zael z delom. Danfossov vitki koncept DPP je pravi pristop za doseganje sprememb v proizvodnji. Proces je hiter, ekipa je predana in se zavzema za izbolj ave, posledica vsega tega pa je, da so rezultati trdega dela zaposlenih vidni, je dejal. Do zdaj so v Anseju in v blinji tovarni CC v kraju Reyrieux izvedli 6 pilotnih projektov. Z vsemi so dosegli nartovano poveanje produktivnosti. Na enem podroju nam je spodletelo vodstvo ni bilo pripravljeno spremeniti svojega razmi ljanja. Priakujem, da se bo vodja podroja spremenil na enak nain kot zaposleni, je dejal Jean Luc Margand. DPP admiral Leif Lyder Jensen ima pregled nad tem, kako uspeva vsem Danfossovim tovarnam. Poudaril je, da se izboljave DPP v Anseju ne kaejo zgolj v poveani produktivnosti, ampak tudi v kakovosti blaga in delovnega okolja, ki sta na visoki ravni. Samo na enem podroju v obeh tovarnah do danes e niso izvedli pilotnega projekta DPP. Nagrade na vsaki polici Stroji so zanesljiveji, kakovost je veja, delovno okolje je veliko bolje. Commercial Compressors v Franciji anje sadove usmerjenih aktivnosti DPP. Oddelek je sistematino opravil naloge v zvezi z metodami DPP za reevanje pro blemov in pregledno vodenje. Na oglasnih deskah, ki so jih namestili na vseh podrojih, so predstavljene podrobnosti o aktivnostih, pri katerih zaposleni sodelujejo. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=21</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=21</link><title>Danfoss Group Global Page 21</title><description>21 Anse ima nadzor nad delovnim okoljem. Nihe ne upravlja s stroji brez zaite. Delo je varneje in laje. Ni ve nerodnih poloajev, dvigovanja tekih bremen s tal, opil kov v oeh Zaposleni pri strojih v tovarni CC v Anseju obvladu jejo svoje delovno okolje. Podroju ni uspelo le poveanje produktivnosti za skoraj 100 odstotkov uspelo mu je tudi olajati vsakdanje delo 40 delavcev pri velikih vrtalnih strojih. Mickael Rognard je koordinator skupine. Dela na strojnem podroju. V CC je zaposlen e est let in v tem asu je opazil spre membe pri vsakodnevnem delu. as za prenastavitev strojev je kraji in nartovanje proizvodnje je bolje. To pomeni, da vedno vemo, kaj moramo narediti. Ni nam potrebno vekrat dnevno nastavljati strojev, zato je tvega nje za pokodbe manje, je dejal. Obiajne pokodbe pred DPP so bile ureznine na prstih in pre tegnjeni hrbti zaradi napornega poloaja pri delu. Zdaj med eno in drugo nezgodo pri delu potee ve tednov. Marca je rekord Delovno okolje je pod nadzorom znaal 8 delovnih dni brez nezgode. Na alost se je obdobje konalo, ko je delavec pri stroju naredil napaen gib in si prete gnil hrbet. Da bi zagotovili, da vsi zaposleni posveajo vso pozornost svojemu delovnemu okolju, dva interna nadzornika vsak teden obieta enega ali dva delavca pri stroju. Spremljata delo zapo slenega in nato opieta, kaj je bilo dobro in kaj ne. Vodja proizvodnje Laurent Mas Soler je pojasnil Delovno okolje je del naega vsakodnevnega dela. e zaposleni ne nosi zaitnih oal ali rokavic, ga bodo sodelavci opomnili, naj to stori. To se vasih ni dogajalo. Procesni inenir Mickael Bron, ki je odgovoren za operativne postopke, je ponosen na rezultate. Varnost je za nas na prvem mestu. Zdaj ko smo uvedli sistem in vkljuili svoje cilje v vsakodnevno delo, se lahko izboljujemo brez posebnega truda. Glavni del poti smo e prehodili, je pove dal Mickael Bron. Na jutranjem sestanku skupina preveri kljune tevilke proizvodnje in nartuje dnevne aktivnosti Besedilo in fotografije Lene Ils&amp;#248;e Hansen</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=22</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=22</link><title>Danfoss Group Global Page 22</title><description>22 Facts Na svetu je znanih ve kot 20 milijonov primerov diabetesa, vsako leto se jim pridrui sedem milijonov novih. Statistika Mednarodne zveze za diabetes IDF kae, da je ta bolezen e skoraj tako pogosta kot HIV AIDS. Na prvi pogled ni nobene povezave med fosfati in sladkorjem v krvi. Vendar je Danfoss Bionics ustvaril to povezavo, ko je uporabil obstojee Danfossovo znanje pri razvoju novega izdelka inzulinske rpalke, ki laja ivljenje sladkornih bolnikov. Tehnologijo rpalke so razvili na osnovi strokovnega znanja s podroja mikro tehnologije, ki ga je predhodno zbral Danfoss Analytical ki proizvaja opremo za merjenje fosfatov v vodi. To znanje bodo zdaj uporabili pri novem izdelku. Tehnologija omogoa zelo natanno odmerjanje inzulina in zagotavlja pravilno delovanje rpalke. Na trgu e obstajajo tevilni konkurenni pripomoki, vendar inzulinska rpalka Danfoss Bionics e vedno izstopa. Tehta samo 0 gramov in se jo da prilepiti na koo. Na ta nain je mono z injekcijo vbrizgati inzulin naravnost v telo. Obiajno nosijo sladkorni bolniki inzulinsko rpalko na traku, pripetem na cev, ki dozira inzulin. Uporaba rpalka Bionics je tudi enostavna. Upora bnik dozira inzulin s preprostim pritiskom na rpalko. Vendar asa ni veliko. Danfoss Bionics priakuje, da bo novo rpalko predstavil javnosti v naslednjih dveh letih. Od zdaj do leta 2008 bomo e naprej razvijali in preizkuali izdelek. Dobiti moramo tudi zdravnika soglasja. To bo izjemno vznemirljiv postopek, je dejal Peter Gravesen, vodja poslovne enote Doziranje v Danfoss Bionics. Bionics spremlja sladkor v krvi Zdravnika soglasja so potrebna za klinino testiranje in za preizkuanje izdelka na ljudeh. Nov izdelek bo kmalu pripravljen Medtem ko inzulinska rpalka dobiva obliko, se pripravlja e en izdelek. Gre za monitor, ki meri koliino sladkorja v bolnikovi krvi neposredno v ilah. Monost stalnega merjenja sladkorja v krvi kritino bolnih v intenzivnih oddelkih je ivljenjskega pomena. e so ljudje teko pokodovani, zdravstveni delavci obiajno jemljejo vzorce krvi vsako uro. Nato zdravniki uravnajo raven inzulina. Novi monitor bo neprenehoma kazal koliino sladkorja v krvi, zato jo bodo lahko zdravniki hitreje in bolj uinkovito uravnavali in tako reevali ivljenja. Raziskave so pokazale, da se stopnja umrljivosti kritino bolnih bistveno zmanja, e koliino glukoze ves as vzdrujemo na enaki, normalni ravni. Zato je natanno spremljanje v intenzivnih oddelkih zelo pomembno, je dejal Holger Dirac, vodja poslovne enote Spremljanje v Danfoss Bionics. Lene Ils&amp;#248;e Hansen Dva nova Danfossova izdelka pomagata pri uravnavanju sladkorja v krvi. Prvi inzulinska rpalka pomaga sladkornim bolnikom odmerjati inzulin. Drugi pripomore k zmanjanju umrljivosti boln ikov na oddelkih za intenzivno nego. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=23</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=23</link><title>Danfoss Group Global Page 23</title><description>2 Notes Niels Chr. Larsen Zmanjevanje administracije Zaposleni v Indiji so lahko zelo hvaleni novemu raunalnikemu programu omogoa jim, da vsako leto vtipkajo celih 20. 000 raunalni kih vnosov manj. Do nedavnega so zaposleni porabili po est ur dnevno za obdelovanje podatkov s carinskih dokumentov za blago, ki so ga Dan fossova podjetja prodala in razposlala po indijskem triu. Po indijskih zako nih morajo biti tovrstni podatki nave deni na fakturi, ki jo prejme konni kupec. Zdaj se podatki samodejno vpiejo v sistem SAP. Danfoss v Indiji je pridobil naroilo za 148 frekvennih pretvornikov, ki bodo regulirali klimatski sistem na medna rodnem letaliu Hyderabad. Letalie je v meani lasti zasebnega letalikega podjetja, indijske letalike uprave in drave Andra Pradesh. To je ele drugo indijsko letalie, zgrajeno na ta nain. Prvo je v mestu Bangalore. Ko bo letali ka stavba zgrajena, bo njena povrina 900. 000 kvadratnih metrov, letno pa jo bo obiskalo 0 milijonov potnikov. Naroilo za novo zasebno javno letalie v Indiji Ogenj uniil skladie 0 metrov visoki plameni, v katerih je zgorelo 10. 000 litrov nafte, so aprila povsem uniili skladie zalog v Melbournu v Avstraliji. Zgoreli so Danfossovi kompresorji v vrednosti 1, 2 milijona evrov. Zaradi hitrega odziva lokalne prodajne organizacije in podpore Regional Global Logistics tekmeci niso izvedeli za ta dogodek, Danfoss pa je z letalom dobavil nove kompresorje, tako da noben kupec ni bil izgubljen. Lahko vstopite v oblak Maja so v znanstvenem parku Dan foss Universe v Nordborgu odprli razstavno sredie, ki ga je oblikoval arhitekt Jrgen Mayer H iz Berlina v Nemiji. V zgradbi v obliki oblaka, imenovani Cumulus, bo vrsta razstav. Na prvi razstavi bo na primer pri kazano, kako SMS potuje od enega telefona do drugega in kako nastane zvok s pomojo digitalne tehnologije. Istoasno so odprli manjo inaico glavne stavbe, v kateri je restavracija. Stavbi so odprli ob drugi obletnici parka. V asu obletnice je park obi skalo 0. 000 ljudi. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=24</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=24</link><title>Danfoss Group Global Page 24</title><description>24 Working Life Franz Schuur in njegovi kolegi so prejeli od vodstva Danfoss Gearmotors v Esslingenu v Nemiji jasno sporoilo organizirati morajo vsakoletni razgovor o razvoju zaposlenih prav z vsakim zaposlenim. Ko je Franz Schuur, ki je takrat vodil 6 zaposlenih, to izvedel na sestanku v zaetku leta 2006, ni bil ravno navduen. Nisem bil preprian, e si bom lahko vzel as za to nalogo, je povedal. Samo vsak drugi zaposleni se pogovori z nadrejenim Od leta 2006 je razgovor o razvoju zaposlenih obvezen. Toda lani se je samo polovica zaposlenih pogovarjala o svoji prihodnosti manj kot leto poprej. Ole Kanstrup Vendar je bila pri roki lokalna kadrovska organizacija, ki je ponu dila pomo, informacije in olanje. Vodje so imeli tiri mesece asa, da opravijo nalogo. Uspelo jim je opraviti vse razgovore. Razgovori so obvezni Z razgovori o razvoju zaposlenih EDD zagotovimo, da imajo zaposleni potrebne sposobnosti in da so zadovoljni s svojim delom tudi dolgorono. Po Danfossovih standardih iz leta 2006 so razgovori obvezni. Vendar jih za razliko od Danfoss Gearmotors ne uspe izvesti v vseh delih Danfossa. Leta 200 je bilo 69 odstotkov zaposlenih povabljenih na razgovor o razvoju zaposlenih lani je bilo taknih samo 6 odstotkov. Kot lahko preberemo v Danfossovem letnem poroilu, je bil pre vzem podjetij eden izmed razlogov za tako majhno tevilo. Drugi razlog je bil ta, da so na nekaterih lokacijah razgovor prestavili na letonje leto, ko bo v ta namen na voljo novo elektronsko orodje. Toda za mnoge vodje je pomemben e en dejavnik as. Alexan der Hanel, vodja kadrovske slube in obrata v Danfoss Gearmo</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=25</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=25</link><title>Danfoss Group Global Page 25</title><description>2 Samo vsak drugi zaposleni se pogovori z nadrejenim V Danfossu v Mehiki je lani opravilo razgovor o razvoju zaposlenih samo 19 odstotkov zaposlenih. Eden izmed razlogov je bil ta, da vodje, ki so nadrejeni velikemu tevilu zaposlenih v proizvodnji, niso imeli dovolj asa za vse razgovore EDD. Drugi razlog je, da se je lani tevilo novih zaposlenih v Mehiki izjemno povealo. To je tudi vplivalo na tevilo opravljenih pogovorov, saj jih z novozaposlenimi ne izvajajo. Vzroki pa se tudi drugje. Nismo bili dovolj uspeni pri spodbujanju vodij, nismo jim dovolj jasno povedali, kako pomembni so razgovori z zaposlenimi, je priznala Olga Nelly Cepeda Garza, vodja kadrovske slube v Mehiki. Toda zdaj e izvajajo spremembe, s katerimi bodo zagotovili veliko veje tevilo razgovorov EDD prihodnje leto. Celotno vodstvo v Mehiki se zavzema za to, da bi dosegli uradni cilj 80 odstotkov. Kadrovska sluba zdaj nudi vsem vodjem izobraevanje o raz govorih z zaposlenimi, je povedala Olga Garza. Spodbujanje razgo vorov v Mehiki Danfoss si prizadeva, da bi bili tirje izmed petih zaposlenih letos pova bljeni na razgovor o razvoju zaposlenih. Ne moremo priakovati, da bo prav vsak opravil letni razgovor eden izmed razlogov je ta, da ljudje, ki se zaposlijo ob koncu koledarskega leta, obiajno opravijo razgovor ele naslednje leto. Cilj 80 odstotkov pa je realistien in Globalna kadrovska sluba GHR si bo prizadevala, da bi ga dosegli. Prouujejo ve pobud na primer, ali lahko ocenjujemo vodje po njihovi sposobnosti, da opravijo razgovore z zaposlenimi. Motivirati moramo vodje, da bodo posveali razgovorom z zaposlenimi enako pozornost kot nartovanju prorauna, je dejal Palle Kruse, vodja Danfossove Globalne kadrovske slube. Dodal je e, da so razgovori ivljenjskega pomena, ker se na njih ustvari povezava med cilji vodje in cilji zaposlenega. Tako doseemo, da gresta obe strani v isto smer. Cilj je 80 odstotkov tors, je pojasnil Razgovori ne predstavljajo nobenega problema za redno zaposlenega loveka, ki je nadrejen tirim zaposlenim. Toda vodja obrata, ki je nadrejen 40 ljudem, zelo teko najde dovolj asa. To teavo se da reiti na tevilne naine. V Danfoss Drives v Gr&amp;#229;stenu na Danskem so se v nekaterih oddelkih odloili za skupinske razgovore. Razgovor so enostavno opravili s celo sku pino zaposlenih v proizvodnji hkrati. Nato se je vodja na kratko osebno pogovoril z vsakim izmed njih. S to reitvijo so prihranili as in omogoili, da so bili vsi razgovori opravljeni. Ko so vsi razgovori zakljueni, se lepo vidi, kako koristni so. To je ugotovil tudi Franz Schuur v Nemiji. Splaalo se je. Po razgovoru med vodjem in zaposlenim se enostavno povea zavzetost vsakega loveka, je zakljuil in dodal, da so se aktivnosti v zvezi z letonjimi razgovori zaele e zdavnaj. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=26</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=26</link><title>Danfoss Group Global Page 26</title><description>26 Corporate Citizenship Facts Lene Ils&amp;#248;e Hansen Otroci z ulice dobili zatoie v Kijevu e Veronica in njen brat Jan ne bi mogla oditi v hio na evenkovi cesti v predme stju Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, bi postopala po ulicah. Toda po pouku tam dobita kosilo, lahko se igrata in dobita pomo pri domaih nalogah. Hia je last organizacije Zmaga srca, ki pomaga otrokom z ulice in otrokom iz revnih druin. Februarja lani je Zmaga srca prejela donacijo 7. 000 evrov od fundacije Fabri kant Mads Clausen priblino enako je znaala donacija pred tirimi leti ob 90. rojstnem dnevu Bitten Clausen. Takrat je fundacija namenila sredstva socialnim in humanitarnim projektom v dravah, kjer je Danfoss prisoten. Stefan Arpad Madyar, upravnica doma, je povedala, da je njihova glavna naloga nauiti otroke socialnih vein, ki se jih niso nauili doma. Danfossova donacija bo pripomogla k temu, da bodo imeli ukrajinski otroci z ulice po pouku streho nad glavo. Ocenjujejo, da je v Kijevu na ulici 10. 000 otrok, njihovo tevilo pa e raste. V Ukrajini ivi okoli 47 milijonov ljudi, od tega 2, 6 milijona v Kijevu. Nauimo jih osnovnih spretnosti, tako da preivijo, in jih pouujemo, tako da se lahko kasneje olajo, je dejala. Vsak dan pride v dom kaknih 0 otrok, starih od sedem do 16 let. Stefan Arpad Madyar, vodja doma za otroke z ulice, razlaga otrokom narte za poletne poitnice. Jan in Veronica z materjo in petimi bratci in sestricami ivita v majhnem stanova nju. Oe je zapustil druino, ko je bila mati nosea z Janom. Zmaga srca deluje po vsem setu, v Ukra jini pa je organizacija prisotna od leta 199. Leta 2006 je organizacija zgradila novo hio, v kateri je bilo ve prostora, v njej pa tudi stalno biva od deset do dvaj set otrok z ulice, dokler se ne morejo vrniti k svojim druinam. Dobivamo podporo od posameznikov. Danfossova donacija je bila pomembna, ker nam je omogoila, da smo otrokom z ulice, ki ne hodijo v olo, ponudili prilo nost, da se nauijo pisati na raunalnik, je dejala Stefan Arpad Madyar. Poleg raunalnikov so za Danfossov pri spevek kupili pralne stroje, pomivalni stroj in opremo za kuhinjo v novi hii. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=27</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=27</link><title>Danfoss Group Global Page 27</title><description>27 Facts Notes Deli morajo biti poceni, toda kakovostni. Z nabavo na Kitaj skem se da pogosto prihraniti 2040 odstotkov v primerjavi s ceno podobnega blaga v Zahodni Evropi. Da bi zagoto vila kakovost blaga, je nabavna organizacija na Kitajskem naredila korak naprej. Od avgusta 2006 dalje Lin Keyi tako reko ivi z dobavitelji medeninastih delov v kraju Taizhou v provinci Zheijiang juno od anghaja. Podjetje Edison je eden izmed dobaviteljev in naloga, ki jo ima Lin Keyi, je zagoto viti kakovost delov, ki jih podjetje proizvaja za Danfoss. Lin pregleda vse poiljke za Danfoss in neposredno sodeluje z Edisonovim oddelkom za kontrolo kakovosti. Nis Peter Iwersen, vodja organizacije za nabavo na Kitajskem IPO, je povedal, da je to e drugi primer, da so pri dobavitelju zaposlili inenirja za kontrolo kakovosti. Pojasnil je Vedno si prizadevamo najti takne dobavi telje, da nam ni potrebno vlagati v dodatno kontrolo kako vosti in olanje. Vendar v nekaterih primerih to ni mogoe. Skupaj s poslovnim podrojem smo se torej odloili, da bomo investirali v inenirja za kontrolo kakovosti. Nis Peter Iwersen je dodal, da Edison in Danfoss tre nutno izvajata projekte v vrednosti 14 milijonov DKK, s katerimi bosta dosegla prihranek 6 milijonov DKK. Tako se Danfossu in poslovnemu podroju raunica e vedno izide, je povedal. Visoka kakovost na Kitajskem V zadnjih nekaj letih je nabavna organizacija prihranila odstotke pri direktnem blagu, torej pri delih, ki so vgra jeni v Danfossove izdelke. Pri teh odstotkih so upote vali gibanje cen surovin. Od leta 2008 dalje bo potrebno prihraniti dodatnih odstotkov, ne glede na kakrnokoli povianje cen. Kitajska bo dobavljala vejo koliino direktnega blaga plan za leto 2008 je 1 odstotkov. 40 odstotkov vsega blaga naj bi prihajalo iz takoimenovanih drav CCC Cost Competitive Countries drav z nizkimi cenami. Od leta 1998 je Danfoss Drives izdelal en milijon frekvennih pretvornikov VLT 2800 milijontega je dobavil v etrtek, 26. aprila, ob 1. po srednjeevropskem asu. Naroilo ga je kitajsko podjetje Yuejian Machinery Manufacture Co. Ltd. , ki proizvaja stroje za strukturiranje tekstila. To je najveje podjetje v kitajski provinci Zhejiang, ki med drugim veliko izvaa v Vietnam, Sirijo, Pakistan, Nigerijo in Kenijo. Predsednik upravnega odbora Sun Xiaomao je od Svena Ruderja, predsednika divizije Motion Controls, prejel milijonti VLT 2800 ki je bil za to prilonost pozlaen. Pogon t. 1, 000. 001 je bil posrebren, prejel pa ga je prodajni inenir Ding Yi, predstavnik organi zacije Danfoss Drives za prodajo na Kitajskem, Danfoss Shanghai. Prireditev v Gr&amp;#229;stenu na Danskem so popestrile tor tice mini VLT 2800. Vsak teden izdelajo priblino . 000 pogonov VLT 2800. Niels Chr. Larsen Milijonti VLT 2800</description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=28</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo22007/?Page=28</link><title>Danfoss Group Global Page 28</title><description>28 Danfoss around the world Poljska Upokojitev tlanega stikala Stikalo RT je staro 70 let in as se mu je iztekel. Njegov naslednik, imenovan BCP, je povsem novo stikalo za regu lacijo tlaka v velikih grelnikih. Razvili so ga Danfossovi inenirji na Poljskem. Novo stikalo bodo uporabljali v bolninicah, industrijskih pralnicah in povsod tam, kjer potrebujejo vroo vodo ali paro. V teku leta 2007 ga bodo zaeli prodajati na vseh evrop skih trgih. Poljska Izdelek leta na Poljskem Ugledna poljska revija Elektrosy stemy je visokonapetostni pogon Danfoss Drives imenovala za elektrini izdelek leta 2006 v kategoriji Pogoni in regulatorji. Leta 200 je nagrado prejel VLT Automation Drive FC00. Kitajska Otvoritev sodobnega laboratorija v Wuqingu Aprila je Danfoss na Kitajskem v svoji tovarni v Wuqingu odprl nov laboratorij. Laboratorij se razprostira na povrini 2. 000 kvadratnih metrov, nekatere izmed njegovih funkcij pa so napredneje od obstojeih laboratorijev v ZDA in v Evropi. V njem bodo tehniki lahko preizkuali nove Danfossove izdelke in pomagali kupcem opravljati kontrolo kakovosti in preizkuati Danfossove reitve na svojih izdelkih. Preizkuali pa bodo tudi izdelke svojih tevilnih kitajskih dobaviteljev. Vrednost investicije je skoraj 2, 8 milijona evrov. Danska Danfoss narodni industrijski spomenik V zaetku tega leta je Danski minister za kulturo Brian Mikkelsen imenoval Danfoss za narodni industrijski spomenik. Novico je objavil takrat, ko je skupaj z Bitten Clausen ponovno odprl prvo tovarno Madsa Clausena iz asa, ko se je Alsian indu strijska zgodba zaela. Tovarna zdaj stoji v zabavinem parku Danfoss Universe in predstavlja temelj razstave, ki med drugim prikazuje pisarno prvega vodja obrata, notranjost prve tovarne in zgodovino razvoja podjetja. Podjetje je bilo izbrano zato, ker predstavlja razvoj elezarske in metalurke industrije od leta 194 dalje, z novimi proizvodnimi procesi in proizvodnimi linijami. </description><a10:updated>2007-10-19T09:52:10+02:00</a10:updated></item></channel></rss>