<?xml version="1.0" encoding="utf-16"?><rss xmlns:a10="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0"><channel><title>Danfoss Group Global</title><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/RSS.ashx</link><description>Danfoss Group Global Pages</description><lastBuildDate>Fri, 19 Oct 2007 09:50:50 +0200</lastBuildDate><a10:id>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/</a10:id><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=1</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=1</link><title>Danfoss Group Global Page 1</title><description> MAKING MODERN LIVING POSSIBLE Global Danfoss Zdaj se imenuje Danfossi 107 A Stakeholder Publication Slovenian edition</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=2</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=2</link><title>Danfoss Group Global Page 2</title><description>Published by Danfoss AS Total number printed 27, 400 Address Danfoss AS, L24212 DK6430 Nordborg globaldanfossdanfoss. com Responsible Ole Daugbjerg Editor Niels Chr. Larsen Prepress Christa Hartmann Photographer Glenn Simonsen Print Laursen Grafisk AS Published in Danish, English, French, Spanish, Polish, Slovenian, German, Chinese and Slovakian. Printed with vegetable colours on environmentally approved paper. Reproduction only by permission of the Editor and always with acknowledgement to Global Danfoss Global Danfoss 4 8 20 16 1 Global Danfoss April 2007 Kazalo Stran 1 Zdaj se imenuje Danfossi Danfoss je posodil ime lemurju na Madagaskarju. Preberite zakaj na strani 6. Stran 4 Kadar je velikost pomembna Zael se je projekt, s katerim bi razvili Nessijevo rpalko in nali nove monosti za njeno uporabo. Stran 8 Kadar je obutek pravi. . . Frederik Lotz, 37letni novi finanni predsednik in CFO, je pripovedoval o sklepanju navez, o im hitreji dostavi evljev Nike v trgovino in o tem, zakaj se je ogrel za Danfoss. Stran 16 20. 000. 000 termostatov za Poljsko V devetdesetih letih prejnjega stoletja so na Poljskem posodo bili na tisoe stavb v lasti stanovanjskih zadrug. Danfoss je v tem procesu veliko prispeval, saj je dobavil 50 odstotkov vseh termostatov, ki so jih vgradili. Stran 20 Danfoss prevzel vodstvo v ZDA e pol stoletja je minilo, odkar se je Danfoss prvi pojavil v Severni Ameriki, vendar je ele v zadnjem desetletju uspeno prodrl na podroje hlajenja in klimatizacije. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=3</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=3</link><title>Danfoss Group Global Page 3</title><description> Leader Leto 2006 je bilo za Danfoss uspeno. Naa neto prodaja je lepo naraala, dobiek je bil zmeren in tevilo naih zaposlenih je preseglo 20. 000. Lahko smo zadovoljni in ponosni na svoje delo v letu 2006. Seveda mi je v veliko osebno zadovoljstvo, da so raunovodski izkazi, ki jih zadnji predstavljam kot Danfossov CFO, tako dobri. Vendar pa moram s pomojo starega danskega reka poudariti, da drevesa ne rastejo v nebo. Razmisliti moramo o tem, ko prosla vljamo leto 2006. Razmere kaejo, da se nam morda pribliujejo oblaki, ki nam lahko prinesejo slabe vreme. Sprijazniti se moramo s tem, da se bo zaradi naraajoih cen surovin in globalizacije konkurenca poveala in da bodo nai dobiki e naprej vse manji. Z drugimi besedami eprav bomo izdelali in prodali ve, ne bomo imeli toliknega dobika. Tak Dobri Danfossovi rezultati v letu 2006, a na obzorju se zbirajo oblaki razvoj smo zaeli opaati v zadnjih treh ali tirih mesecih leta 2006 in ni ne kae, da se bo ta trend kmalu spremenil. Veina Danfossovih zaposlenih bi se najbr strinjala, da rezultati v letu 2006 niso bili kar sami od sebe dobri. Nasprotno trdo in dolgo smo delali in imeli smo jasne cilje. Ni dvoma, da se bo moral Danfoss tudi v prihodnjih letih boriti in trdo delati, da bi obdral svoj ugodni poloaj, ki smo ga dosegli v letu 2006. e nekaj dela bo potrebno, preden bomo zasluili 0 DKK pri vsaki prodaji blaga v vrednosti 00 DKK kar je cilj, ki smo si ga zastavili za leto 2008. Leta 2006 smo na vsakih 00 DKK pro danega blaga zasluili 8 DKK, torej se moramo e izboljati. Zato moramo e bolj raz vijati svojo eljo po zma govanju. Veliko razlogov imamo, da na vse naine podpiramo pobude Danfos sovega poslovnega sistema. S temi pobudami in projekti bomo lahko delali pametneje, hitreje in bolj uinkovito. Skupaj z nakupom podjetij, s katerimi krepimo svojo glavno dejavnost, je to na recept, po katerem zagotavljamo Danfossovo priho dnost. Preprian sem, da je Danfoss na pravi poti in da se bomo uspe no izognili najhujim viharjem, ki se neizogibno bliajo. Potrebo vali bomo tako mono voljo kot trdo delo, toda temelji so trdni in leto 2006 je pokazalo, da smo na pravi poti. elim vam veliko sree pri vaih prizadevanjih, da bi dosegli nae cilje. Zato moramo e bolj razvijati svojo eljo po zmagovanju. Veliko razlogov imamo, da na vse naine podpiramo pobude Danfossovega poslovnega sistema. Izvrni podpredsednik in CFO Ole Steen Andersen</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=4</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=4</link><title>Danfoss Group Global Page 4</title><description> Facts Customer Business Kadar je velikost pomembna Kvadratni meter na ploadi stane nekaj sto tiso danskih kron. Zato ni nepomembno, e lahko rpalko, veliko kot soba, nado mestimo z drugo, ki ni ni veja od standardne evropske palete. rpalka je e bolj privlana zato, ker jo lahko pripelje helikopter in ker je za njeno namestitev potrebno samo 5 minut. Nadaljnji razvoj Nessijeve rpalke je na plinski ploadi Tyra West v Severnem morju marsikaj poenostavil. Pred nekaj leti je Henrik Hansen, ki dela pri tehnini vzdrevalni slubi v Maersk Oil and Gas v Esbjergu na Danskem, priel na zamisel, da bi uporabil spremenjeno inaico rpalke za vbrizgavanje metanola v plin, ki ga rpajo izpod morskega dna. Metanol uporabljajo v raztopini proti zmrzovanju, ki prepreuje zmrzovanje vodnih delcev in plina takoimenovanih hidratov. e pride do zmrzovanja, plina ne morejo poiljati na kopno in vsako sekundo izgubijo veliko denarja. Teava z metanolom pa je, da povzroa hitro obrabo kontrolnih ventilov na obiajni rpalki z osnim batom. Tesno sodelovanje Zato je Henrik Hansen obiskal osebje na ploadi Nessie. Danes ima dokaz, da je bila njegova zamisel dobra medtem ko je za obiajne rpalke potrebno veliko dragih nadomestnih delov, delajo Nessijeve rpalke 2 ur na dan in jih je na kopnem mogoe hitro in enostavno popraviti. Do zdaj e nihe ni uporabil rpalke za kaj drugega kot za rpanje vode, vendar se je izkazalo, da lahko deluje tako, kot smo Niels Chr. Larsen Projekt financira Danfoss Ventures. To pomeni, da stroke nadaljnjega razvoja krijejo iz sredstev Danfoss Ventures. Investicijski odbor sestavlja EC tirje lani izvrnega odbora in trije predsedniki divizij. Danfoss Ventures trenutno izvaja 8 projektov. Zael se je projekt, s katerim bi razvili Nessijevo rpalko in nali nove monosti za njeno uporabo. Do takrat pa rpalka pomaga prihraniti dragoceni as in prostor na plinski ploadi v Severnem morju, kjer rpa metanol. Sasoma se bodo temu morda pridruile e druge tekoine. si zamislili, je dejal Henrik Hansen, ki je pri predelavi rpalke na vbrizgavanje metanola tesno sodeloval z razvojniki na Nessie. Delo je spremljal inenir Chr. B. Nielsen z Nessie. Raziskal je tri e in priakuje velike monosti za razvoj rpalke za druge naine uporabe ne le na morju, ampak tudi na drugih podrojih. Zaenkrat ima rpalka dovoljenje samo za rpanje metanola in vode. Naslednji korak bo pridobivanje dovoljenj v Evropi za rpanje zahtevnih kemikalij in prilagajanje rpalke amerikim standardom. V dejavnostih, kakrna je kemijska industrija, je ogromno prilo nosti, je dejal. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=5</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=5</link><title>Danfoss Group Global Page 5</title><description>5 Tesno skupaj na slikah so tri Danfossove rpalke, vgrajene na ploadi Tyra West. Slike Maersk Oil and Gas</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=6</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=6</link><title>Danfoss Group Global Page 6</title><description>Facts 6 Customer Business Energiji prijazno bitje Reiner Pfliegensdrfer, direktor trenja v Comfort Controls v Nemiji, e dolgo rpa navdih iz ivali. Zaradi njegovega zanima nja zanje je dal Danfoss svoje ime lemurju na Madagaskarju. Microcebus danfossi je ime tega bitjeca, ki ivi v kronjah dreves v otokem pragozdu. Njegova najzanimiveja lastnost je njegova sposobnost, da v hladnem obdobju upoasni svojo presnovo, saj je ta ival dejavna ponoi. V spanju podobnem sta nju se njegova telesna temperatura znia skoraj za 50 odstotkov, energije pa porabi 25 do 0 odstotkov manj. Prav ta lastnost je oarala Reinerja Pfliegensdrferja. e ve let obiskovalce sejma ISH v Nemiji priakajo veliki plakati ivali, ki predstavljajo primerjavo z energetsko varnimi Danfossovimi izdelki. ivali, otroci in cvetje so vedno trno uinkoviti. Z velikim uspehom smo zdruili lastnosti ivali z znailnostmi Danfossovih izdelkov, je povedal Reiner. Raziskovalci z visoke veterinarske ole Tierrztliche Hochschule v Hannovru TIHO, Nemija, so na Madagaskarju odkrili tri Niels Chr. Larsen Microcebus danfossi je lemur, primat. Ta vrsta lemurja je velika kot veverica, tehta od 0 do 60 gramov in ivi izkljuno na Madagaskarju. Podnevi spijo v drevesnih duplinah ali gnezdih iz listja. Ponoi hodijo naokrog in se hranijo s sadei, drevesno smolo in uelkami. neznane vrste lemurjev. Nato so raziskovalci navezali stike z Dan fossom, ker so videli njegov oglas, v katerem je prikupen lemur prikazoval dejstvo, da Danfossovi termostatski ventili zmanjujejo porabo energije v ogrevalnih sistemih. Zato so eno izmed nedavno odkritih vrst poimenovali po Dan fossu. Danfoss tudi prispeva k raziskavam na tem podroju in k ohranjanju gozdov, kjer ivijo te izredno ogroene ivali. Po besedah raziskovalcev je treba hitro ukrepati. Ocenjujejo, da je razvrenih in poimenovanih le polovica ivalskih vrst na otoku. Hkrati se poveuje pritisk na pragozd, ker ga poigajo in spremi njajo v polja. Novo odkrita vrsta se je pojavljala na vseh tirih Danfossovih raz stavnih prostorih na sejmu ISH, ki je bil marca letos. Trnik z ivalmi, Reiner Pfliegensdrfer. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=7</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=7</link><title>Danfoss Group Global Page 7</title><description>7 Investicije vije za 200 milijonov DKK Po vsem Danfossu vzpostavljajo nove proizvodnje linije. Tudi L v Nordborgu ni izjema. Tam irijo zmogljivosti na linijah, na katerih med drugim proizvajajo uspeni ventil TR6. Priakujejo, da bo zaradi te iritve ob koncu leta s tekoega traku prihajalo 25 odstotkov ve ventilov. Poloaj v L ni izjemen Danfossova podjetja so lani prejela nepria kovano veliko naroil. Z vlaganji bodo sedaj izboljali teki poloaj, v katerem so se znali na vrhuncu lanske sezone. Lanska sezona je trajala dlje, kot so predvidevali. Zato je prilo do zamud pri dobavah, poveanja proizvodnih strokov in dragega letalskega prevoza, s katerim so poskuali im bolj ustrei kupcem. Imeli smo hude teave z dobavami, predvsem pri nekaterih pro gramih RA. Te res niso bile zadovoljive in niso bile primerne ugledu, ki si ga prizadevamo dosei, je povedal izvrni podpredsednik Niels B. Christiansen. Cene naj bi se poviale Kjer se je dalo, so uvedli ve izmen, da bi poveali svoje zmogljivosti. Vendar so se takojnji rezultati pokazali samo na nekaterih podrojih in izvrni odbor je moral poviati zgornjo mejo za investicije. Proraun za leto 2007 je predvideval vlaganja v vrednosti 5 odstot kov neto prodaje. Zdaj so to zviali na 6 odstotkov kar pomeni dodatnih 200 milijonov DKK, s imer se bo skupni znesek povial na priblino , 2 milijarde DKK. To je dvakrat toliko, kot vlagajo nai tekmeci. Ko poveujemo svoje zmogljivosti, mislimo na prihodnost, je dejal Niels B. Christiansen. Zadovoljen je tudi, da je Danfossov program produktivnosti pripo mogel k temu, da se je produktivnost v zadnjih nekaj letih izboljala. Brez tega programa bi bil poloaj e veliko slabi. Vendar je zaskrbljen, ker do potrebnega in utemeljenega zvianja cen ki je deloma posledica naraajoih cen surovin e ni prilo v celotni organizaciji. Po monosti se moramo izogniti velikim nihanjem. Izbrali smo metodo, s katero bomo zadovoljili potrebe svojih kupcev. Skrbi pa Niels Chr. Larsen Zaradi velikih teav z dobavami v divizijah RA in Heating so divizije dobile dovoljenje, da letos vloijo 20 odstotkov ve, kot je bilo prvotno nartovano. me, ker smo imeli teave z zmogljivostmi, hkrati pa je nujno zvie vanje cen trajalo predolgo. Kdo je kriv, kadar stvari spodletijo Poveano vlaganje samo na sebi e ni dovolj. Tisti, ki so odgovorni za prodajo in proizvodnjo, se morajo bolje in hitreje prilagajati spremembam. To mora potekati v struktu riranem procesu, ki vkljuuje podrobno dogovarjanje. V RA tako ravnajo v zvezi z novimi logistinimi postopki v nartovanju prodaje in operationsa, s katerim bodo zagotovili, da bodo pravoasno na voljo pravi izdelki. Vodje prodaje in proizvodnje se vsak mesec sestanejo in skupaj nartujejo. Na sestankih se dogovorijo o okvirni prodaji in zmogljivostih, nato pa v skladu s tem doloijo primerno tevilo delavcev v proizvodnji. V primerjavi s prejnjo ureditvijo je to velik napredek, je poudaril Michael Simmelsgaard, podpredsednik RA Global Logistics. Prej so zaposleni v prodaji optimistino ocenjevali prodajne monosti, da bi zagotovili, da bodo njihovi kupci lahko dobili blago na drugi strani pa so zaposleni v proizvo dnji teili v nasprotno smer, da jim ne bi ostajale prevelike zaloge. e preprosto povemo, je bil prej na problem tak kdo lahko odloa, koliko naj proizvedemo, in kdo bo odgovoren, e bodo le stvari narobe Zdaj najviji vodilni v prodaji in proizvodnji sodelujejo med seboj in si delijo odgovornost, je povedal. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=8</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=8</link><title>Danfoss Group Global Page 8</title><description>8 Moja naloga je zagotovi ti, da bodo predloeni narti osnovani na realistinih te meljih, ko gre za dohodek in tveganje odraati pa morajo tudi, kaj se bo zgodilo, e ne bomo niesar spremenili. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=9</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=9</link><title>Danfoss Group Global Page 9</title><description> Facts Executive Committee Kadar je obutek pravi. . . Na spisku so bili vsi razlogi za in proti. Ve je bilo tistih proti kot za. Oba sta imela dobro slubo, lepo hio in otok Als je tako dale od Kopenhagna. Vendar sta se Frederik Lotz in njegova ena Rikke povigala na kos papirja vsi pomisleki niso odtehtali dobrega obutka, ki sta ga imela oba. udno je bilo, ko sva to spoznala. Ne more vedno vsega preraunavati kot kaken raunovodja, je dejal Frederik Lotz. Tako sta izbrala Danfoss. V prvi vrsti zaradi njegovega ugleda, pa tudi zaradi sproenega in veselega vzduja in zaradi opazke, ki jo je izrekel predsednik in CEO J&amp;#248;rgen M. Clausen med njihovim prvim sreanjem v upravi na otoku Als. Ena od prvih stvari, ki jih je povedal, je bila Tu spodaj pazimo eden na drugega. To je dobro vedeti, e ima druino, je dejal Frederik Lotz. Frederik Lotz je povedal, da se veseli, da bo dolgo ostal pri Danfossu, potem ko je preivel desetletje, v katerem je sklenil navezo, bil odpuen in konno pristal tam, kjer ne vidi le slono vega uhlja, ampak tudi to, kam slon gre, kot se je izrazil. Potovanje evlja Nike Zanimo pri zavezi. Novi CFO prihaja iz preproste druine inte lektualcev. Vse je presenetil, ko se je po magisteriju iz ekonomije zaposlil pri podjetju Maersk, kjer je slog precej formalen in kon zervativen. Povedal je Marsiesa koristnega sem se nauil. Pri A. P. M&amp;#248;ller ti nihe ne nosi kovkov nosi jih sam. Kot podroni vodja na Kitajskem sem odel v anghaj, ez devet mesecev pa sem dobil prilonost, da sem se prijavil na delovno mesto vodje finanne slube v logistinem oddelku A. P. M&amp;#248;ller na Kitajskem. lo je v glavnem za iskanje reitev na primer za to, kako naj evelj Nike spravimo iz tovarne na Kitajskem v trgovino v New Yorku po ustrezni ceni. Leta 200 je bil Frederik Lotz na Danskem imenovan za finannega direktorja za Azijo v ISS, vendar je bil naslednje leto, skupaj z drugimi sodelavci, odpuen, ko je skupina skrila obseg svoje dejavnosti v regiji. Dejal je Izguba delovnega mesta je bila teka izkunja, toda e se ozrem nazaj, vidim, da je bila mogoe pouna. Niels Chr. Larsen Rikke in Frederik Lotz imata dve heri, stari tiri in sedem let. Rikke ima diplomo iz oblikovanja oblail, vendar trenutno dela kot tehnik v industrijskem laboratoriju. Frederik Lotz, 37letni novi finanni predsednik in CFO, je pripovedoval o sklepanju navez, o im hitreji dostavi evljev Nike v trgovino in o tem, zakaj se je ogrel za Danfoss. Zmagale so vrednote Frederik Lotz se je zaposlil kot CFO v podjetju Ferrosan, ki vsako leto proda za milijardo DKK prehranskih dopolnil. Nato so se nanj obrnili iz svetovalnega podjetja in pravi, da se je njegovo mne nje o Danfossu spremenilo iz omalovaujoega v navdueno. Kot eno glavnih prednosti podjetja je navedel mono Dan fossovo kulturo, ki se kae v Danfossovih temeljnih vrednotah. Pojasnil je e obstaja zbirka skupnih vrednot, se razdalja med razlinimi plastmi organizacije zmanja. Obstaja naelo, ki zdruuje, enoten skupen nain dela in eprav je jasno, kakna je hierarhija, sem opazil tudi pripravljenost za odprt, odkrit in neposreden dialog po vsej organizaciji. Frederik Lotz je pohvalno govoril o Danfossovem razvoju v zadnjih nekaj letih. Po njegovi oceni ima podjetje potencial, da se spremeni iz posebnega v izjemno. Hkrati pa pripisuje pomen tudi drugi Danfossovi posebnosti. e berete ustanovno listino Fundacije Bitten in Madsa Cla usena ki ima v lasti polovico delnic, op. ur. , je jasno, da ne gre samo za ustvarjanje dobika zaradi denarja. Med drugim gre tudi za podjetnitvo in za skrb za lokalne skupnosti, v katerih Danfoss posluje. To je zelo privlana lastnost in veselim se e, da bom tudi sam prispeval k temu. O predhodniku Ko sem svoje znance povpraal o svojem predhodniku, sem dobil jasen odgovor ni dvoma, da ima Ole Steen Andersen velik ugled in da ima Danfoss zelo uspeno finanno slubo. O svoji novi vlogi Moja naloga je zagotoviti, da bodo predloeni narti osnovani na realistinih temeljih, ko gre za dohodek in tveganje odraati pa morajo tudi, kaj se </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=10</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=10</link><title>Danfoss Group Global Page 10</title><description>Facts 0 Customer Business Photo imageclub Do zdaj so ventile izdelovali v kraju Korntal Mnchingen v Nemiji, vendar se bo proizvodnja preselila v Wuqing na Kitajskem in Kolding na Danskem. Glavni trije Danfossovi kupci na tem podroju so Tatsuno, Gilbarco in Tokheim. Dotoite Danfoss, prosim Danfossovi izdelki so velikokrat skriti oem. Tako je tudi na bencinskih rpalkah, kjer Danfossovi ventili meajo bencin do ustreznega tevila oktanov in tako skrbijo za to, da lastnik avto mobila dobi tono to, kar plaa. V Evropi so ventili Industrial Automation vodilni na triu, v svetovnem merilu pa so na drugem mestu. Za cilj so si zastavili prodor na prvo mesto do leta 200, je povedal viji direktor IA Andreas Dobratz. Vsako leto izdelamo 00. 000 20. 000 ventilov. Na cilj je, da bi do leta 200 to tevilo podvojili, je dejal. Danes Danfoss dobavlja ventile trem izmed tirih najvejih proizvajalcev bencinskih rpalk prihodnje leto bo zael izdelo vati ventile, posebej namenjene amerikemu trgu. Nova goriva Danfossove ventile e uporabljajo za polnjenje s plinom. Do konca tega leta bodo predstavili ventil, ki mea etanol in bencin. Po takem gorivu je veliko povpraevanje v dravah, kot so Brazi lija, vedska in Kalifornija, povpraevanje pa naraa tudi v Evropi. Niels Chr. Larsen Cilj Industrial Automation je postati vodilni svetovni dobavitelj ventilov za uporabo na bencinskih rpalkah. Poleg tega Danfoss edini na svetu dobavlja ventile, prevleene s posebno patentirano prevleko, ki daje tovornjakom poseben aditiv, s katerim se zmanja koliina kodljivih duikovih oksidov v izpunih plinih. V Aziji se trenutno prodaja poveuje za 7 8 odstotkov letno, v Evropi in Severni Ameriki je na trgu utiti stabilno rast. Vendar Andreas Dobratz priakuje, da bo prodaja tudi tam zaela nara ati. Predvideva, da se bo to zgodilo hkrati z naraanjem povpra evanja po bencinu z vejim deleem bio goriva v skladu s politiko EU na tem podroju. Dobratz napoveduje, da bodo avtomobili prihodnosti vozili na vodik in stisnjen zemeljski plin. Do tega ne bo prilo pred letom 200, toda na splono bo za ve vrst goriva potrebnih ve ventilov, je pojasnil. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=11</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=11</link><title>Danfoss Group Global Page 11</title><description> Notes Rabljeni raunalniki v pomo oli Otroci v oli Nikom Sang Ton na Tajskem, blizu meje s Kambodo, se bodo po Danfossovi zaslugi uili uporabljati raunalnike. Dansko dekle, ki je prostovoljka na tej oli, je poslala Danfossu elektronsko pismo, v kate rem je prosila za rabljeno raunalniko opremo, ki bo oli koristila. V pisarni so zbrali nekaj primerne opreme in skupina uiteljev iz te ole je odpoto vala 00 km dale, da jo je prevzela pri Danfossu. Dobili so tri raunalnike, est tiskalnikov, projektor za diapozitive in grafoskop. Dva azijska prodajalca sta dokazala, kako pomembno je biti vztrajen. V. P. Lee, direktor prodaje ASEAN, in Irin Kang, vodja prodaje HVACR Malezija, sta pridobila naroilo za 0 frekven nih pretvornikov za dve pisarniki stavbi v projektu Garden Mid Valley v Kuala Lumpurju. eprav so izvajalci prej e izbrali konkurenni izdelek po zelo nizki ceni, jima je uspelo zaustaviti posel in si zagotoviti e en sestanek kjer sta prikazala prednosti Danfos sovih izdelkov, med drugim tudi to, da jih je enostavneje vgraditi in da jih ni potrebno vzdrevati. Pisarniki stolpnici predstavljata iritev projekta Mid Valley, ki obsega tudi 20. 000 kvadratnih metrov nakupovalnih povrin, pisarn in hotelov. Nikoli ne obupaj Bolne kae na toplem Kako ogreje bolne kae S sodobnim talnim ogrevanjem, seveda ibke kae morajo biti na toplem, zato je talno ogrevanje s kabli Danfoss DEVI prava reitev za bolninico za kae Ryana Jenkinsa v provinci Kwatulu Natal v Juni Afriki. Ryan, ki sam financira bol ninico, jo je uredil na svojem domu. Postavil je steklene kletke in zunanjo stajico za najveje kae. Ko sta vodja trenja Claus Jakobsen in lokalni distributer videla njegovo navduenje in junoafrikega skalnega pitona, dolgega ve kot pet metrov sta se odloila, da bosta bolninici podarila ogrevalni sistem. Nova tovarna toplotnih rpalk na Poljskem V samo nekaj letih so toplotne rpalke postale kljuni Danfossov izdelek. Zato so se odloili zgraditi novo tovarno toplotnih rpalk na Poljskem. Tovarna, ki jo bodo zgradili na Danfossovi obstojei proizvodni lokaciji v bliini Varave, bo zgrajena prihodnje leto. V njej bo zaposlenih 00 ljudi, ki bodo po priakovanjih letno izdelali 20. 000 toplotnih rpalk. Toplotne rpalke e izdelujejo na eni proizvodni liniji v obstojei tovarni. Najprej so nartovali letno proizvodnjo . 000 toplotnih rpalk, toda tevilo se je hitro povzpelo na 5. 000. Niels Chr. Larsen</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=12</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=12</link><title>Danfoss Group Global Page 12</title><description>2 Ugotovili smo, da se nai srednji vodilni veinoma posveajo upra vljanju. Mnogi med njimi so inenirji in natanno vedo, kaj je potrebno storiti, da bo nekaj optimalno delo valo. Ni pa dovolj voditeljstva. Nima jo sposobnosti, da bi navdihovali in navduili zaposlene. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=13</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=13</link><title>Danfoss Group Global Page 13</title><description> Man of opportunities Zame je pomembno navdihovanje zaposlenih Od vsega zaetka je J&amp;#248;rgen Mads Clausen vedel, da bo lahko uporabil zgodovino svoje druine, da bi ponovno pridobil zaupa nje in vero zaposlenih v podjetje in da bi jim ponovno vzbudil obutek, da je delo za Danfoss nekaj dragocenega. Z mojega vidika je lo le za manjo spremembo. Toda zavedam se, da je bilo in je e z vidika organizacije pomembno, da je bil za predsednika ponovno imenovan Clausen, je dejal J&amp;#248;rgen Mads Clausen. Zaposleni se strinjajo, da je prilo do spremembe. Henning Wendelboe, ki je bil takrat predstavnik zaposlenih v odboru, je bil pria prehodu na politiko sodelovanja, kot jo je poimenoval. Od samega zaetka je J&amp;#248;rgen Mads Clausen veliko bolj vkljueval zaposlene v proces odloanja. Vse spremembe v organizaciji ali odpuanja je objavil veliko vnaprej. Niels Chr. Larsen Izla je nova knjiga, ki predstavlja Danfossovega predsednika in CEO, J&amp;#248;rgena M. Clausena, z na slovom lovek prilonosti. Podrobno obravnava teme, kot so inovativnost, voditeljstvo in globa lizacija. Deveto poglavje govori o vodenju in o tem, kako oblikovati inovativno podjetje, ki bo znalo razmiljati na nov nain od hodnikov izvrnega odbora do proizvodnih dvoran. Poglavje temelji na dejstvu, da je bil po mnenju tevilnih ljudi Danfossov duh v obdobju, preden je bil J&amp;#248;rgen M. Clau sen imenovan za predsednika in CEO, precej zatrt. Hkrati je internet postajal vse pomembneji za podjetje. J&amp;#248;rgen Mads Clausen je takoj sprejel novo tehnologijo in odprl svoj ele ktronski potni predal, kamor so mu lahko pisali vsi zaposleni. e danes sam bere svojo elektronsko poto in z veseljem se oglasi na telefon v svoji pisarni v zgornjem nadstropju upravne stavbe, e se kdo eli pogovarjati z njim. Pozdravljam politiko odprtih vrat. e dobijo ljudje obutek, da je predsednik vedno zaseden in nikoli nima asa za pogovor, od njih tudi niesar ne izvemo. Tako izgubimo stik s podjetjem in s tem, kar se dogaja znotraj organizacije. Pravzaprav je postala izolacija preve enostavna. Prav lahko bi nehal obiskovati proi zvodnjo, naroil tajnici, naj odgovarja na telefonske klice zame in si izmislil nove elektronske naslove, da bi ljudje mislili, da piejo meni, v resnici pa bi pisali moji tajnici. Ne maram taknih pre grad. Raje sam odgovarjam na telefonske klice, imam samo en elektronski potni naslov, na katerega odgovarjam, in kadar sem v pisarni, in ne na sestanku, so moja vrata vedno odprta. Pomem ben del moje filozofije vodenja je to, da omogoim ljudem eno staven stik z mano, je pojasnil J&amp;#248;rgen Mads Clausen. Velik del odprtosti pa predstavlja oddajanje pravih signalov. Danfossov predsednik pogosto potuje in se udeleuje drugih dejavnosti, tako da ga morajo drugi nadomeati in biti prav tako odprti do zaposlenih. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=14</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=14</link><title>Danfoss Group Global Page 14</title><description> Zame je pomembno navdihovanje zaposle nih, tako da bodo veseli sprememb in bodo hoteli sodelovati pri spreminja nju stvari. Odprtosti je sledila odkritost. utim, da zaposlenim to veliko pomeni. Danes sporoamo ljudem tako dobre kot tudi slabe novice. Ozraje pri pogajanjih je tako veliko bolje, saj zapo sleni sami vidijo, da govorimo resnico. Leta 0, na primer, ko smo nameravali prenesti . 000 delovnih mest z junega dela Jutlanda na Poljsko in Kitajsko, smo ljudi o tem obvestili veliko prej. Seveda je vodje posame znih oddelkov zelo skrbelo, kaj bo, ko bomo objavili selitev. Toda lani izvrnega odbora smo se odloili, da bomo vsem povedali za to spremembo dve leti vnaprej, tako da smo imeli as odgovarjati na vpraanja in priskrbeti delo ljudem, ki jih je sprememba doletela. Seveda so bili ljudje razburjeni to je bilo neizogibno vendar smo nemir v veliki meri uspeli zaduiti, ker smo bili na tekoem in smo se ves as pogovarjali z zaposlenimi. Tako smo lahko opravili selitev brez kakrnekoli stavke niti enourne prekinitve dela ni bilo in zame je bil to najbolji dokaz, da smo dosegli takno odprtost in zaupanje, kot smo eleli, je povedal Danfossov predsednik. Zanj je bilo torej samo po sebi razumljivo, da je aktivno vkljue val zaposlene v proces, ko je na zaetku novega tisoletja Dan foss zael izvajati obiren projekt v zvezi z vrednotami podjetja. V tem procesu je Danfossov oddelek za komunikacije opravil razgovore s . 000 kupci in dobavitelji ter s . 000 zaposlenimi po vsem svetu, da bi ugotovil, katere so tiste vrednote, ki jih njim predstavlja Danfoss. Odgovore so delili v skupine, dokler ni izvr ni odbor na koncu izluil pet temeljnih vrednot, med katerimi so tudi zaupanje, zanesljivost in globalna kultura. Hoteli smo zajeti Danfossovega duha in ga postaviti za temelj naih vrednot. Jasno je bilo, da moramo zaposlene prositi, naj postavijo temelje vrednot. Od samega zaetka smo imeli to prednost, da smo te vrednote e vsak dan iveli. Nismo jih dolo ili za zaprtimi vrati sejne sobe s pomojo dragih svetovalcev, saj so bile e vraene v podjetje. Na ta nain nam je bilo veliko laje uvesti vodenje, ki temelji na vrednotah, ker so zaposleni e od samega zaetka verjeli vanje, je povedal J&amp;#248;rgen Mads Clausen. Voditeljstvo, in ne le upravljanje Tako je odprtost postala temelj sloga vodenja, ki je danes zna ilen za Danfoss na splono in e posebej za J&amp;#248;rgena Madsa Clausna. Zato po besedah Danfossovega predsednika njegova filozofija vodenja sloni na dveh stebrih Prvi steber je upravljanje, usmerjeno v optimizacijo poslovanja, produktivnost in uinkovitost. To so cilji, zaradi katerih je Danfoss vedno uival ugled. Ti cilji so introvertirani in tradicionalni, saj je prav zaradi tradicije in ponavljanja poslovanje optimalno in bolj uinkovito. Zato je drugi steber J&amp;#248;rgena Madsa Clausna to, emur pravi voditeljstvo. To je tisti vidik upravljanja, ki bo Danfoss prive del do novih izdelkov in novih trgov v globalnem gospodarstvu. V danini ima beseda management, nekoliko drugaen pomen kot v angleini. V angleini beseda zajema dva vidika upravljanje in voditeljstvo. Po mojem mnenju je med tema dvema zelo pomembna razlika. Ugotovili smo na primer, da se na srednji sloj vodij veinoma posvea upravljanju. Mnogi med njimi so inenirji in natanno vedo, kaj je potrebno storiti, da bo nekaj optimalno delovalo. Ni pa dovolj vodenja. Nimajo sposob nosti, da bi navdihovali in navduili zaposlene. Zato smo obli kovali program usposabljanja, s katerim bomo okrepili njihovo sposobnost vodenja, je pojasnil J&amp;#248;rgen Mads Clausen. Nae podjetje ima veliko proizvodnje v dragih dravah z viso kimi plaami. Zato moramo delovati drugae kot nai tekmeci, ki poslujejo z bistveno nijimi proizvodnimi stroki. Ustvarjalnost in domiselnost sta tisto, kar ustvarja razliko, in to lahko znotraj organizacije spodbujamo samo z vodenjem. Biti moramo na elu in pokazati, da obstajata volja in pripravljenost za drugano ravnanje in tega ne bomo dosegli samo tako, da se bomo eno stavno osredotoili na poslovanje. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=15</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=15</link><title>Danfoss Group Global Page 15</title><description>5 Facts da bi tvegali. e vodja e v kali zatre vsako novo zamisel, nikoli ne bomo imeli poguma, da bi bili v vsej organizaciji inovativni. Zato se je Danfoss zael posveati olanju vodij na srednji stopnji na podroju vodstvenih sposobnosti in J&amp;#248;rgen Mads Clausen je poudaril, da se zaveda, da mora najvije vodstvo kazati pot in biti za vzor, kakna mora biti pripravljenost na tveganje, ki si jo Danfoss eli uvesti v celotno organizacijo. Zame je pomembno navdihovanje zaposlenih, tako da bodo veseli sprememb in bodo hoteli sodelovati pri spreminjanju stvari. Moje delo je na primer postavljanje realistinih ciljev, tako da bodo vedeli, v kakni smeri naj si prizadevajo. Ko to vedo, jih je laje navduiti. Lahko bi rekli, da moramo pustiti za seboj transak cijsko upravljanje, pri katerem smo se osredotoili na nain delo vanja, in preiti na transformacijsko upravljanje, ki se osredotoa na spremembo samo. Neprenehoma bi morali razmiljati, kako bi nekaj uteenega spremenili v nekaj novega nekaj, kar ne bo Avtor knjige lovek prilonosti je novinar Ole S&amp;#248;nnichsen. Izla je leta 2006 pri zalobi Jyllands Posten samo v danskem jeziku. isto drugano od e znanega, ampak bo primerno za isto nove trge, tako da bo konkurenca nebistvena. Ne gre za to, da bi spre minjali velike in stabilne posle, ampak na nek nain bi morala biti v organizaciji veja pripravljenost za tveganje. Uspeli bomo lahko le, e bomo mi, lani izvrnega odbora, pokazali, da to spreje mamo. Pri tem nismo bili vedno uspeni. Gotovo so bili primeri, ko so bili zaposleni pripravljeni tvegati, a so odnehali, ker niso dobili nae podpore. Zdaj moram sam poosebljati pripravljenost za tveganje, tako da zaposleni ne bodo imeli nobenega dvoma o tem, da resno mislimo. To se med drugim izraa na nateaju lovek na Mesecu in oitno je, da hitro napredujemo. Porodile so se zamisli, ki so vredne milijarde danskih kron. V preteklosti tega ne bi mogli dosei, je priznal J&amp;#248;rgen Mads Clausen. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=16</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=16</link><title>Danfoss Group Global Page 16</title><description>6 Customer Business 20. 000. 000 termostatov za Poljsko V devetdesetih letih prejnjega stoletja so na Poljskem posodobili na tisoe stavb v lasti stanovanj skih zadrug. Danfoss je v tem procesu veliko prispeval, saj je dobavil 50 odstotkov vseh termostatov, ki so jih vgradili. Wsplny Dom v Szczecinu na jugozahodu Poljske je lep primer stanovanjske zadruge 2. 000 stanovanj v petnadstropnih blokih in dvanajstnadstropnih stolpnicah, v katerih stanuje . 000 ljudi. Velik del njene lastnine predstavljajo zgradbe, sezidane iz velikih betonskih plo. Do pred nekaj leti so puale kot sito. Toplota je uhajala skozi stene, strehe, vrata in okna. Dobava toplote in sistem daljinskega ogrevanja sta pogosto odpovedala. Zdaj se je poloaj popolnoma spremenil, med drugim tudi po zaslugi na tisoe Danfossovih komponent in reitev. Zaradi 7. 000 radiatorskih termostatov, 0. 000 ventilov za daljinsko ogrevanje in . 000 ventilov za uravnavanje tople vode v gospo dinjstvih stanovalci zadruge zdaj porabijo pol manj toplotne energije in tople vode kot leta 5. Izgubo toplote smo med drugim zaeli omejevati z izoliranjem sten in tal med nadstropji. Nato smo izboljali sistem ogrevanja, je povedal Adam Humienik, predsednik zadruge. Po veletnih prizadevanjih so dosegli, da so rauni, ki jih stano valci plaujejo za ogrevanje, danes niji kot leta 5, eprav se je energija v istem obdobju podraila za 55 odstotkov. Adam Humienik je povedal, da se bodo izdatki za zunanjo izola cijo povrnili v 7 letih, vlaganja v Danfossove ventile pa e v obdobju od 8 mesecev do treh let. Andrzej Rutkowski Danfossovi izdelki so energetsko zelo uinkoviti in so bistveno prispevali k naemu uspehu, je dejal in dodal, da so mu lokalni Danfossovi predstavniki veliko pomagali. Dvakrat draje Zadruga v Szczecinu je le eden izmed primerov na Poljskem, ki kaejo, kako zelo potrebna je obnova. Danfoss je dravi e doba vil priblino 20 milijonov radiatorskih termostatov 0 milijonov so jih vgradili v stanovanjskih zadrugah, toda prebivalci bodo ele v prihodnosti obutili prihranke pri energiji. Cena ogrevanja enega kvadratnega metra je na Poljskem dvakrat draja kot v primerljivih dravah. Ocenjujejo, da je v dravi e pet milijonov zgradb, potrebnih obnove. Projektom, kakren je ta v Szczecinu, ki se osredotoajo na ener getsko uinkovitost in zmanjevanje negativnih vplivov na okolje, namenjajo precejnjo finanno pomo. Program strukturnega sklada EU infrastruktura in okolje je odobril 2 milijard evrov v obdobju 200720 dobili bodo tudi 8 milijard iz kohezijskega sklada in 2, 5 milijard evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=17</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=17</link><title>Danfoss Group Global Page 17</title><description>7</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=18</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=18</link><title>Danfoss Group Global Page 18</title><description>8 Facts Divisions Prvi korak na svoji poti je Kim Fausing naredil e kot otrok pri domai jedilni mizi. Njegovi stari so bili lastniki tekstilne tovarne s 50 zapo slenimi, zato so se vsak dan pogovarjali o poslu, o zaposlenih in o kupcih. Mladi Kim je vsrkaval vse, o emer so razpravljali pri mizi. Kot samozaposlena loveka sta moj oe in mati zelo spotovala druinska podjetja, kakrno je Danfoss. Mati je posebno obudovala predanost Bitten Clausen podjetju in to, da ji je bil pomemben vsak zaposleni, je povedal Kim Fausing. . maja bo Kim Fausing postal predsednik divizije Refrigeration Air Conditioning in bo vodil . 000 zaposlenih po vsem svetu. Veseli se dela v skupini, ki je usmerjena v rezultate in hkrati upoteva vsakega posameznega zaposlenega, kot se je izrazil. Trdna kultura Kim Fausing, ki je po diplomi inenirja konal tudi tudij MBA, se bo Danfossu pridruil po 7 letih dela v skupini Hilti, ki med drugim izdeluje orodje za gradbenitvo in druga podroja. Bil je na elu ve podrunic skupine, nazadnje na Japonskem. Leta 200 so mu ponudili sede v izvrnem odboru skupine in delovno mesto izvrnega podpredsednika na upravi podjetja v Liechtensteinu. Tam je vodil poslovno podroje skupine, ki je skoraj tako veliko kot divizija Refrigeration Air Conditioning. Preprian sem, da lahko veliko prispevam. Hilti ima trdno kulturo uinkovitosti in to je prav tisto, za kar se zavzema tudi Danfoss. Z veseljem bom sodeloval pri tem, je dejal. Na njegovo odloitev, da se pridrui Danfossu, je vplivalo tudi dejstvo, da njegova dvanajstletna hi ivi na Danskem in ji bo tako blije. Vendar je tudi do zdaj, ne glede na to, na katerem delu sveta je delal, konec tedna redno preivljal z njo. Ko je ivel na Japonskem, sta se sreevala vsak tretji konec tedna, ko je bil v Evropi, pa vsak drugi. Podjetje mora dosegati rezultate, toda zavedati se moramo tudi, kako pomembno je ravnovesje med delom in druinskim ivlje njem, je dejal. Lisa V. Pilgaard Nov lovek na vrhu hladilne verige Leta 2007 se bo Kim Fausing poroil z Avstrijko Angeliko Fuchs. Ima dvanajstletno her Emilie Fausing. Kim Fausing se pripravlja, da bo zasedel mesto na elu Danfossove najveje divizije. Ve mu je Rad zmagujem skupaj s svojo skupino Ni skrivnost, da sem mono usmerjen v rezultate in da se dobro poutim, kjer vlada profesionalna kultura uinkovitosti. Seveda to pomeni, da si moramo zelo prizadevati, vendar se moramo tudi zabavati. Ni mu ve Povprenost in politika. Rad imam odlono, odprto in zavzeto dogovarjanje, med katerim napredujejo trije bistveni dejavniki vsakega podjetja ljudje, strategija in poslovanje. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=19</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=19</link><title>Danfoss Group Global Page 19</title><description> Facts Customer Business Niels Chr. Larsen Milimetrski valovi, ki jih oddajajo nebe sna telesa, se bodo odbili od povrine vsakega kronika na podreflektor nad srediem antene. Od tam bodo potovali do obutljivih sprejemnikov, ki delujejo pri temperaturi samo nekaj stopinj nad absolutno nilo 27 C. Tam se bodo signali za ve milijonkrat okrepili, digitalizirali, nato pa bodo stekli po podzemnih kablih iz optinih vlaken do velikega procesorja signalov v nadzorni stavbi. Iskanje prvih galaksij Do zdaj je bila veina vesolja v temi. V puavskem delu Kitajske pa so zaeli izvajati nov obseen projekt, s katerim bi jo osvetlili. Projekt ALMA poteka v sodelovanju med ustanovo National Science in European Southern Obser vatoryjem, Danfoss pa bo prispeval frekvenne pretvornike, ki se upora bljajo za regulacijo sistema ogrevanja in prezraevanja, ki je zelo pomemben na tistih podrojih, kjer prihaja do velikih nihanj v temperaturi. Priakujejo, da bo do leta 2012 64 radijskih teleskopov ki so skupaj desetkrat moneji od slavnega Hub blovega teleskopa doseglo prve gala ksije, ki so nastale po velikem poku. Astronomi zbirajo podatke o vesolj skih telesih tako, da opazujejo energijo, ki jo oddajajo. Sonce in druge zvezde oddajajo svetlobo, ki jo lahko vidimo, druga nebesna telesa opazujemo s pov sem drugano frekvenco. Tako je na primer valovna dolina starih galaksij in grozdov galaksij, ki so nastali pred milijardami let na robu vesolja, manj kot en milimeter. Take valovne doline lahko zabelei teleskop ALMA prvi te vrste na svetu. 64 radijskih teleskopov bo nameenih tako, da bodo lahko skupaj snemali slike. Dalo se jih bo premikati na razdalji 18 kilometrov, sistem anten za opazovanje pa bo pokrival priblino 23. 000 kvadratnih metrov. Teleskopi ALMA so nameeni na nadmorski viini 5. 000 metrov v pokrajini, ki je podobna tisti na Marsu. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=20</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=20</link><title>Danfoss Group Global Page 20</title><description>20 Customer Business Photo imageclub Danfoss prevzel vodstvo v ZDA Leta 0, ko je direktor prodaje Stephen Gugliotta zael z delom v Danfossu v ZDA, veina zaposlenih sploh ni znala pravilno izgovoriti imena podjetja. Velika teava je bila v tem, da nai izdelki niso bili izdelani za ameriki trg, je povedal. Danes je vse drugae. Ker se je prodaja v zadnjih desetih letih zelo razmahnila, se je Danfoss v Severni Ameriki iz sorazmerno neznanega podjetja spremenil v vodilno silo. Zdaj je najhitreje rastoi dobavitelj pro izvajalcem hladilnih in klimatskih naprav za prvovgradnjo OEM v ZDA. Vsaka divizija in poslovno podroje si aktivno prizadeva za dose ganje vejega trnega delea, je dejal John Galyen, viji direktor prodaje v Danfoss RA v Severni Ameriki. Vasih je bil Danfoss AS na obrobju, danes pa dosegamo drugo najvejo prodajo na svetu. Trdo prislueni uspeh v Ameriki je Danfoss dosegel s prilagaja njem izdelkov triu, s stratekimi prevzemi podjetij, s povee e pol stoletja je minilo, odkar se je Danfoss prvi pojavil v Severni Ameriki, vendar je ele v zadnjem desetletju uspeno prodrl na podroje hlajenja in klimatizacije. vanjem prepoznavnosti blagovne znamke in s prizadevanjem za odlino usposobljeno in izobraeno delovno silo. Ne le da imamo prave izdelke, ampak ljudje tudi radi poslujejo z Danfossom, ker si prizadevamo za obojestransko koristno sode lovanje, je povedal Galyen. Izdelano za Ameriko Januarja je Danfoss dosegel petkratno zmago na sejmu AHR, ki je najveja trgovska prireditev na podroju ogrevanja, hlajenja, prezraevanja in klimatizacije HVAC v Severni Ameriki. e peti zapored je Danfoss prejel ugledno nagrado za inovacije v hlajenju, ki jo podeljujejo na tej prireditvi. Letonji zmagovalec je ventilska postaja ICF. Nai izdelki so zdaj v celoti konkurenni, kar zadeva njihove lastnosti, zmogljivosti in ceno. Zdaj je precej drugae kot vasih, je dejal Robert Wilkins, generalni direktor Danfoss Inc. , ki je bil pred kratkim imenovan za predsednika Intituta za klimatizacijo in hlajenje ARI. Jennifer Allison</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=21</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=21</link><title>Danfoss Group Global Page 21</title><description>2 250 200 150 100 50 0 1960s1970s1980s1990s2000s Danfoss prevzel vodstvo v ZDA e pol stoletja je minilo, odkar se je Danfoss prvi pojavil v Severni Ameriki, vendar je ele v zadnjem desetletju uspeno prodrl na podroje hlajenja in klimatizacije. Doseek za Danfoss je tudi to, da je Wilkins prvi vodilni iz neame rikega podjetja, ki so ga izvolili za predsednika ARI. Med pomembnimi izdelki, ki jih Danfoss uspeno prodaja proi zvajalcem hladilnih in klimatskih naprav v ZDA, so med drugim tlani in toplotni regulatorji in termostatski ekspanzijski ventili, s katerimi proizvajalci opreme izpolnjujejo stroge zahteve, in kom presorji, prilagojeni elektrini napetosti in hladilnim standardom v Ameriki. Danfossovi rezultati se vidno izboljujejo tudi na podroju veleprodaje, kjer je konkurenca zelo mona. Danfoss je sklenil pogodbo z dvema najvejima veleprodajnima verigama. Zeleni dobiek K nedavnemu uspehu je pripomogel tudi pritisk amerike vlade in potronikov, ki zahtevajo vejo odgovornost do okolja. En Visioneering je akcija, ki se je zaela lani in se posvea temu vpraanju. To je na temelj, s katerim bomo dosegli vodilno vlogo na tem podroju in pomagali kupcem, da bodo bolje razumeli kompleksne izzive, s katerimi se bomo spopadali v pri hodnosti, je dejala vodja trnih komunikacij Lisa Tryson. Leta 2006 je Danfoss prevzel ameriko tovarno kompresorjev Scroll Technologies. To je Danfossu omogoilo spopad z najmo nejim tekmecem in utrditev poloaja na obsenem trgu naprav za gospodinjske klimatske naprave. Danfoss je v Severni Ameriki e od 50ih let prejnjega stoletja, toda prodaja se je razmahnila ele v zadnjih nekaj letih. Prodaja Danfoss RA v ZDA mio. USD</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=22</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=22</link><title>Danfoss Group Global Page 22</title><description>22 Notes Poroka v avtomobilski industriji Pri proizvodnji sodobnih avtomobilov izdelujejo zgornji in spodnji del na dveh loenih proizvodnih linijah. Ko sta pripravljena, ju spojijo pri takoimenovani poroki, pri kateri dvini mehanizem s protiutemi zdrui obe polovici. To opra vilo mora biti zelo natanno. Za Daimler Chryslerjevo proizvodno linijo v Bremnu, Nemija, so izbrali Danfossov VLT Automation Drive, potem ko so ga primerjali s konkurennim izdelkom. Ena od odloilnih prednosti Danfossovega izdelka je bila ta, da ga je mogoe vgraditi v manj kot 5 minutah, medtem ko traja vgradnja konkurennega izdelka nekaj ur. Niels Chr. Larsen Zhang Yonghao, voznik viliarja iz Danfossove tovarne v kraju Wuqing na Kitajskem, je zmagal na kitajskem prvenstvu viliaristov 2007. Po nekaj predizborih se je osem voznikov tovor njakov iz vse Kitajske pomerilo v finalu, ki je trajal pet dni. Tako kot Zhang Yon ghao se je tekmovanja udeleil tudi Qi Ming iz Danfossa. Prvenstvo si bo marca ogledalo 50 milijonov gledalcev kitajske televizijske postaje CCTV0. Danfossov voznik je prvak v vonji viliarja Januarja je Danfoss dosegel pomembno zmago proti kitajskemu podjetju, ki je zlorabilo trgovsko znamko Danfoss in na Kitajskem prodajalo svoje izdelke pod imenom Danfosi. Dolgotrajni proces je potekal pred lokalnim sodiem v Pekingu. Razsodba pomeni, da mora kitajsko podjetje Zibo Danfosi Control Instru ments prenehati uporabljati svoje sedanje ime in logotip, saj je sodie odloilo, da sta preve podobna Dan fossovemu imenu in logotipu. Poleg tega je moralo podjetje takoj zapreti svojo obstojeo spletno stran in se javno opraviiti. Plaati je moralo tudi kazen v viini priblino 80. 000 DKK in poravnati stroke postopka. Danfoss je v procesu zmagal, ker je registriral Danfosi kot kitajsko znamko, preden je to storilo podjetje, ki je ponarejalo. Kljuna zmaga v procesu proti ponarejevalcem</description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=23</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=23</link><title>Danfoss Group Global Page 23</title><description>2 Customer Business Facts Stroji po polovini ceni na Kitajskem V samo nekaj letih je Kitajska postala svetovna tovarna. Konku renca je huda, cene so nizke in tudi pri nakupu strojev je mogoe veliko prihraniti. Commercial Compressors je pred kratkim odprl novo proizvodno linijo v kraju Wuqing. Izrauni projektne skupine so pokazali, da so se izdatki zmanjali za odstotkov, ker so 67 odstotkov stro jev nabavili na Kitajskem. Samo na liniji za lakiranje so z nakupom na lokalnem trgu prihra nili 5 odstotkov na liniji za pranje je znaal prihranek 6 odstot kov, na konni liniji pa odstotkov. Poleg tega so na Kitajskem med drugim kupili tudi sodobno opremo za iskanje mest, na katerih pua helij, in avtomatske opreme za varjenje. Ko gre za vlaganja v stroje, ki jih bomo uporabljali na Kitajskem, lahko veliko prihranimo, e jih kupimo znotraj drave, in ne v Evropi, je pojasnil vodja investicij skupine MRO Frank Erik Johan sen, ki je projekt spremljal kot predstavnik nabavne organizacije Skupine. Po njegovi oceni lahko pri veini projektov prihranimo do 050 odstotkov. Prihranek je e veji, e upotevamo posredne stroke zagona, vzdrevanja in podobno. Druga prednost je ta, da je tehnina pomo vedno v bliini kar je seveda drugae, e stroj pride na Kitajsko iz Evrope, ki je oddaljena ve dni. Niels Chr. Larsen Projekt je vodil Commercial Compressors, z njim pa je tesno sodeloval Mike Bai, ki je pri Kitajski nabavni organiza ciji IPO zadolen za investicijske nabave na Kitajskem. Commercial Compressors je bistveno zmanjal izdatke za nakup strojev, ker je dve tretjini strojev nabavil na Kitajskem namesto v Evropi. Tveganje piratstva Nekateri izmed strojev na novi liniji spiralnih kompresorjev pri hajajo iz vejih svetovnih japonskih podjetij. Celo ti so bili ceneji na Kitajskem, saj imajo dobavitelji v posameznih dravah tudi za isti stroj razline cene. Druge stroje so izdelali na Kitajskem in jih prilagodili potrebam Danfossa. V takem primeru je seveda treba varovati poslovne skrivnosti. Deli stroja ali procesi so morda Danfossova posebnost, zato jih je treba varovati pred piratstvom, je dejal Frank Erik Johansen. Linija spiralnih kompresorjev predstavlja drugo fazo CC na Kitajskem. Prva linija je zaela obratovati leta 200 in na njej so bili samo evropski stroji. Vodja projekta Gilles Pradel in vodja obrata Christohe Gillon sta projekt opisala kot uspeen vendar sta poudarila, da so pred nabavo na Kitajskem potrebne temeljite priprave. Kitajci so zelo varni in so dvomili v zmogljivost strojev. Po drugi strani smo jih morali prositi, naj pazijo na kakovost in uinkovitost ter pozorno spremljati vsak korak pri izdelavi strojev, je povedal Gilles Pradel. Nova linija lahko proizvede 60. 000 spiralnih kompresorjev, med tem ko so jih na stari liniji izdelali 00. 000. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=24</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=24</link><title>Danfoss Group Global Page 24</title><description>2 Facts Vladivo St. Petersburg Novosibirsk Irkutsk Customer Business Photo imageclub Internet nikoli ne poiva. Za ogromno dravo, kakrna je Rusija, je velika prednost, da so kupci zaeli poslovati preko spleta. e ne bi bilo tako, bi morali zaposleni v prodaji sedeti pri telefonu od zgodnjega jutra do pozne noi, da bi pokrili vseh sedem asov nih pasov v dravi. Od 80 do 85 odstotkov vseh naroil, ki jih dobi ZAO Danfoss v Moskvi, je danih preko eposlovanja. Kupci obiejo Danfossovo spletno stran, vnesejo svoje naroilo, dobijo ceno in se odloijo, kdaj elijo prejeti izdelke. Sistem smo morali vpeljati pred tirimi leti, ker nismo mogli zadostiti povpraevanju. Ker dobavljamo blago kupcem v sed mih razlinih asovnih pasovih, so bili nai zaposleni, ki delajo pri telefonih, pod velikim pritiskom. Ker uporabljamo internet, lahko nai kupci naroajo 2 ur dnevno, je povedal Mikhail Shapiro, generalni direktor, ZAO Danfoss. Raunalniki sistem naroanja so predstavili kupcem leta 2002 in izkazalo se je, da je prinesel Danfossu v Rusiji veliko prednost nobeden izmed naih tekmecev nima tako obirnega sistema. Po besedah Mikhaila Shapira bo naslednji korak sprememba sis tema, tako da bo vkljueval tudi direktno dobavo monterjem. To Lene Ils&amp;#248;e Hansen Rusi navdueni nad eposlovanjem pomeni, da bodo svoje blago dobili hitreje in da ne bodo odvisni od zalog distributerjev. Potrebno bo opraviti nekaj sprememb, toda nameravamo jih uvesti e letos, je rekel. Vsak teden pripelje v ZAO Danfoss v Moskvi sedem velikih tovornjakov s komponentami, ki jih nato razvozijo od prestolnice do Sibirije na vzhodu in St. Petersburga na zahodu. Ruski kupci povpreno vsak dan vpiejo 7. 000 vrstic naroil. Ena vrstica predstavlja eno naroilo enega tipa izdelka. Izkunje kaejo, da Danfossov elektronski sistem trgo vanja in osrednje skladie v Moskvi razpoiljata blago hitreje kot lokalni distributerji s sedeem v regijah. Po zaslugi eposlovanja zdaj en lovek lahko opravi delo, za katerega so bili prej potrebni trije. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=25</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=25</link><title>Danfoss Group Global Page 25</title><description>Fact 25 Vladivo Photo imageclub Najprej na suhem zdaj tudi na morju. Leta 2006 so pri Danfoss High Pressure Systems, Nessie, predstavili Water Cube sistem, ki v majhnih gospodinjstvih na kopnem pretvarja morsko vodo v isto pitno vodo. Z nakupom kalifornijskega podjetja je zdaj Nessie dobil e en del tria za sisteme za razsoljevanje. Tokrat gre za razkoje na morju. Danfoss je kupil podjetje Sea Recovery, ki izdeluje sisteme za pridobivanje pitne vode za luksu zne jahte in ladje za kriarjenja. Poleg tega podjetje proizvaja opremo za vrtanje in velike ribike ladje. Kalifornija, kjer ima Sea Recovery proizvodne obrate, bo postala center za razvoj Nessije vih dejavnosti na trgu pitne vode. Lahko bi sami vzpostavili proizvodnjo in vodili prodajo in distri bucijo za Water Cube, lahko pa bi jo kupili. Izkazalo se je, da je Sea Recovery idealna podlaga za nadaljnji razvoj naih sedanjih aktiv nosti, in podjetje je bilo naprodaj, je povedal Anders Valbj&amp;#248;rn, viji direktor, RO Solutions. Sea Recovery letno izdela ve kot . 000 sistemov, ki imajo kapaciteto od 0. 000 do 66. 000 litrov vode na dan. e so jahte opremljene z napravo za vodo, imajo lahko ve goriva, in ne potrebujejo prostora za velike rezervoarje za vodo. Poleg tega imajo mornarji vedno na voljo isto vodo za pomivanje posode Nessie gre na morje Podjetje Sea Recovery se je Danfossu pridruilo novembra lani. Ustanovljeno je bilo leta 8, ima 60 zaposlenih, nje gova neto prodaja v letu 2007 pa bo 00 milijonov USD. Skupaj s Sea Recovery je Danfoss prevzel distribucijsko mreo s 268 zaposlenimi v prodaji in servisu, ki delujejo na vsem svetu. Distributerje nameravajo izolati za prodajo in servisiranje Water Cube. Lene Ils&amp;#248;e Hansenin za kopanje. Kadar se odpravijo na dolgo potovanje, jim ni treba skrbeti, da bi se voda v rezervoarju onesnaila ali zastrupila. Obirno poznavanje reverzne osmoze, ki ga ima Sea Recovery pretvorba slane vode v pitno bo Nessiju koristilo, ker name rava podjetje razviti naslednjo generacijo Water Cube. Sea Recovery ima veliko tehninega znanja, ki ga bomo lahko uporabili, ko bomo pripravljeni na vgradnjo novih elementov v Water Cube, je povedal Anders Valbj&amp;#248;rn. Nova razliica Danfossove Water Cube bo predstavljena leta 2007. Danfoss je zael dobavljati pitno vodo luksuznim jahtam, tako velikim kot majhnim. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=26</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=26</link><title>Danfoss Group Global Page 26</title><description>26 Working Life Vodstvo pod arometom Ole Kanstrup Danfossovi vodje so strokovno podkovani niso pa tako uspeni, kot bi lahko bili, kadar gre za vkljuevanje, spodbujanje in razvija nje podrejenih. To je pokazala raziskava zadovoljstva zaposlenih EPS leta 200. Posledica tega je, da bo voditeljstvo v srediu pozornosti nove EPS, ki se bo zaela konec maja. Vsak Danfossov zaposleni bo moral odgovoriti na 6070 vpraanj, med drugim tudi na vpraanje, kako ocenjuje Danfoss na splo no, svoje monosti za razvoj in nenazadnje tudi na to, kaj meni o vodstvu podjetja. Povpraali ga bodo po mnenju o najvijem vodstvu, o neposrednem nadrejenem in o najvijem vodstvu poslovne enote, kar je novo. Vodje, ki spadajo v skupino najvijega vodstva poslovne enote, bodo strateko pomembni za delovno podroje zaposlenega. Organizacijsko se bodo nahajali med neposrednim vodjem in izvrnim odborom. Voditeljstvo bo v srediu pozornosti nove raziskave EPS. Razlog je preprost zaposleni se dobro poutijo, e imajo dobrega vodjo. im bolje se poutijo, tem bolje delajo, je pojasnil Palle Kruse, vodja globalne kadrovske slube v Danfossu. Opredelitev dobrega voditeljstva Po koncu raziskave leta 200 je bil ustanovljen odbor, ki naj bi opredelil dobro voditeljstvo. Rezultat njegovega dela so bile Danfossove kompetence voditeljstva zbirka smernic, med katerimi je est tok, ki opisujejo, kaj se priakuje od vodstva podjetja. Prav na te sposobnosti se bodo nanaala vpraanja v novi EPS. Dober vodja si mora na primer prizadevati za odprt in konstrukti ven dialog z zaposlenimi. Zagotoviti mora monosti za strokovni in osebnostni razvoj. Na osnovi raziskave leta 200 so se porodile tudi tevilne druge pobude, s katerimi naj bi v Danfossu spodbudili dobro voditelj Dobri voditelji ustvarjajo dobre zaposlene. Namen nove raziskave zadovoljstva zaposlenih je ugotoviti, kaj nai zaposleni menijo o Danfossovih vodjih. stvo. Pripravili so nart dela za vodje z najslabim rezultatom. Nekateri izmed njih so li zdaj na specializirana delovna mesta, kjer ne bodo odgovorni za druge zaposlene. Poleg tega je viina bonusa za vodje premo sorazmerna z oceno, s katero njihovi podrejeni ocenijo njihove voditeljske sposobnosti. Ocena kulture zmagovanja Na vpraanja, ki jih bo zajemala tokratna raziskava EPS, vpliva tudi Danfossov dolgoroni cilj, da bi v organizaciji razvili kulturo zma govanja. Ta se imenuje Danfossova kultura uinkovitosti in njen namen je oblikovati kulturo podjetja, ki bi bila stalno usmerjena v cilje in rezultate. e dolgo pot moramo prehoditi, preden bomo lahko rekli, da smo v vsem Danfossu oblikovali kulturo zmagovanja. Raziskava nam bo pokazala, kako zaposleni ocenjujejo podjetje pri tem pomembnem vpraanju, je dejal Palle Kruse. Danfossove kompetence voditeljstva Danfoss je oblikoval zbirko smernic, med katerimi je est tok, ki opisujejo, kaj se priakuje od dobrega vodje. Na kratko, vodje morajo Postaviti za cilj Danfossovo vizijo Ustvarjati rezultate preko zaposlenih Izpolnjevati Danfossove temeljne vrednote Komunicirati z zaposlenimi Skrbeti za razvoj zaposlenih Skrbeti za razvoj organizacije. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=27</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=27</link><title>Danfoss Group Global Page 27</title><description>27 Zaposleni v Indiji so danes bolj izobraeni kot pred nekaj leti. Imajo tudi veje monosti za napredovanje in vekrat za doloen as odhajajo delat v tujino. Kot je pokazala raziskava, ki so jo opravili lansko poletje, to mono vpliva na njihovo zadovoljstvo pri delu. Raziskava je pokazala, da ima veina zaposlenih obutek, da imajo dobre monosti za strokovni in osebnostni razvoj. Povedali so tudi, da so njihovi vodje na splono dobro seznanjeni z njiho vimi delovnimi rezultati. Neko pa ni bilo tako. Rezultati raziskave zadovoljstva zaposlenih, ki jo je Danfoss opravil leta 200, so pokazali povsem drugano sliko. Takrat se je mnogim zaposlenim zdelo, da so pri svojem razvoju zali v slepo ulico niso imeli prilonosti za strokovni in osebnostni razvoj in niso imeli obutka, da je njihov vsakodnevni trud cenjen. Nizka stopnja zadovoljstva pri delu je presenetila Hariharana Kris hno, vodjo Global Business Services GBS v Indiji. Zato se je skupaj z lokalnim vodstvom Motion Controls MC in Refrigeration Air Con ditioning RA odloil, da bo sklical sestanek zaposlenih, da bi bolje razumel slabe rezultate. Ni bilo prijetno poslu ati zaposlene ki so pri nas delali e do pet let ko so pripovedovali, da niso imeli nikoli prilonosti, da bi se udeleili teaja za osebnostni ali strokovni razvoj. Niti olanja o izdelkih se niso mogli udeleiti, je pojasnil Hariharan. Hitro izboljanje Hariharan in drugi vodilni so skupaj z lokalno kadrovsko organiza cijo pripravili nart za izboljanje poloaja. Zdaj je na primer olanje o izdelkih obvezno za nove zaposlene. Vsi zaposleni imajo prilonost, da se udeleijo teajev za osebno stni razvoj in olanja o izdelkih. Vsako leto pripravijo urnik olanja, tako da se ga zaposleni lahko udeleujejo do sedem dni na leto. Hkrati morajo vodje poskrbeti, da imajo zaposleni monost za napredovanje, za delo v tujini ali za prehod na drugo delovno mesto v Indiji. Zaposleni morajo imeti monost, da se razvijajo, izboljujejo in napredujejo. Imeti morajo prilonost, da razprostrejo krila, je dejal Hariharan. Zaposleni v Indiji razprostirajo krila Hudo je bilo, ko smo izvedeli za izid raziskave zadovoljstva zaposlenih leta 2004, zato sem vesel, da so se razmere spremenile Hariharan Krishna Danfoss Indija je bil ustanovljen leta 8. Trenutno ima 87 zaposlenih. Sede uprave je v kraju Chennai na jugovzhodu Indije. Prodajna sluba je v krajih Mumbai in Gurgaon. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item><item><guid isPermaLink="true">http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=28</guid><link>http://danfoss.ipapercms.dk/Danfoss/Newsletters/GlobalDanfoss/Si/2007/GlobalDanfossNo12007/?Page=28</link><title>Danfoss Group Global Page 28</title><description>28 Danfoss around the world Pomo pri zmanjevanju izpunih plinov na letaliu Na letaliu v Belfastu na Severnem Irskem priakujejo, da bodo vsako leto prihranili milijon kilovatnih ur, ko bo dokonan klimatski sistem na letaliu. Letno emisijo CO2 namera vajo zmanjati za ve kot 500 ton. Do zdaj je Danfoss dobavil 28 frekvennih pretvornikov za regulacijo sistema. Tehnini vodja letalia ocenjuje, da se bo ta investicija povrnila e v osmih mesecih. Severna Irska Motorji za iransko jeklarno Mobarakeh Steel Company je najveja industrijska skupina v Iranu. Njena jeklarna in valjarna v bliini Isfahana se razprostirata na povrini 5 kvadra tnih kilometrov. Trenutno obnavljajo valjarno. Kupili so 00 Danfossovih motorjev za regulacijo tekoega traku. Tovarna izdela milijone ton vroe ali hladno valjanega jekla, ki ga dobavlja v ploah ali v zvitkih. Iran Danfoss dobil kitajsko nagrado za varnost Januarja je C. C. Chang, generalni direktor tovarne v Wuqingu na Kitajskem, prejel nagrado za odline doseke pri varnosti v proizvodnji. Nagrado je podelil wuqinki Urad za nadzor varnosti v proizvodnji. Da bi prejelo to ugledno nagrado, mora podjetje izpolnjevati vrsto varnostnih zahtev najvije vodstvo mora pod pirati to podroje sredstva morajo biti na voljo z vpraanjem se mora ukvarjati organizacija s polnim delovnim asom in podjetje mora dokazati, da v doloe nem asu v podjetju ni bilo nobene nezgode. Le e eno podjetje na razvojnem podroju Wuqinga je dobilo podobno nagrado. Kitajska vedska Pionirsko raziskovalno sredie v vedskem mestu V vedskem mestecu Arvika bo zraslo eno najvejih sredi za raziskave in razvoj toplotnih rpalk v Evropi. Danfossovo podjetje Thermia gradi . 500 kvadratnih metrov velik center, ki ga bodo odprli poleti. V njem bo zaposlenih 0 inenirjev, ki bodo razvijali toplotne rpalke prihodnosti. V objektu bodo med drugim tudi klimatski prostori, v katerih bodo razvijali toplotne rpalke, primerne za razlina podnebja, od arktinega do tropskega. Tako bo Thermia lahko izpolnila razline zahteve kupcev z raznih podroij sveta. </description><a10:updated>2007-10-19T09:50:50+02:00</a10:updated></item></channel></rss>